Darilo meni!
Prvega od dobrih mož smo že srečali. Dva še prideta. Vse imamo radi. Še posebno otroci. Odrasli imamo obe vlogi. Največkrat obdarujemo otroke in partner partnerja. Prija nam pa tudi, kadar smo obdarovani. Če je vse prav, mora biti neko ravnotežje med dajanjem in dobivanjem. Včasih moramo razmišljati, kaj komu dati. Velja pa pravilo, da več kot vložimo truda, iznajdljivosti in ljubezni v darila, več veselja bo med dajalcem in obdarovancem. Zgodi se tudi, da kdo ne zmore ceniti našega truda. Tam nima smisla vztrajati.
Darila so sicer koristna in dobrodošla, pogosto pa se bolj spomnimo kakšnih posebnih daril. Najbolj globoko se nas dotaknejo darila, ki imajo osebno noto. Nekaj podobnega lahko storimo tudi sami. V dobi elektronske pošte je to sila enostavno izvesti. Osebna nota naj bo na obeh straneh – pri darovalcu in pri obdarovancu.
Primer. Pozitivnih doživetij v svojem življenju, prijetnih dogodkov ob raznih srečanjih, presenečenj v stiku z najdražjimi ali dobrimi prijatelji se spominjamo zelo dolgo. Ker je življenje dolgo, jih veliko pozabimo. Vedno pa nam lepe misli o nas pobožajo dušo. Le sebe in druge moramo malo spodbuditi. Ko začnemo pisati, pridejo še drugi spomini, čustva in celo občutki. Krivica do nas samih je, da bi morali za dobre misli o sebi čakati do upokojitve (takrat smo deležni kakšnega govora) ali da nam jih preberejo v pogrebnem govoru. Zato zberimo pogum in napišimo elektronsko sporočilo ljudem, ki jih imamo radi in ki jih spoštujemo. Vprašajmo jih: »Kdaj, kje, kako v mojem dragocenem življenju si ti ob meni doživel lep trenutek? Kdaj sem bil jaz zate dragocen? Kako si ti takrat ob meni doživljal samega sebe?« Torej, kdaj sem bil jaz zate dragocen? Kdaj je bilo nama v odnosu lepo? Ta vprašanja veljajo tako za zakonske in družinske odnose kot tudi za iskrene prijatelje in srčne sorodnike. Zelo velikokrat se zgodi, da sem nekomu storil nekaj dobrega, jaz pa se tega nisem zavedal. Tako si lahko sami sebi damo posebno darilo. Nekateri naslovniki ne bodo odgovorili. Večina jih bo. In boste zelo presenečeni, kaj vse vam bodo ljudje povedali. Npr. zame si eno samo presenečenje. Ko sem izgubil službo, si me poklical in vprašal, kako sem. Uživam v tvojem poslušanju. Z zlomljeno nogo sem dolgočasno ležal na kavču in si me poklical – nekomu sem mar, nikoli me ne obsojaš. Na izletu v Italiji leta 2003 si mi povedal svojo težko izkušnjo – bila sem počaščena glede zaupanja. Ob tvojem vprašanju sem šele začel raziskovati svoja doživljanja. Zanimivo, ob tebi se počutim enakovrednega, spominjam se, kako iskreno si se smejal …
O sebi ste izvedeli nekaj, kar ste morda pozabili. Večina ljudi vam bo hvaležna za takšna vprašanja, vi pa jih boste še večkrat z veseljem prebrali.