V Iskraemecu se kopiči izguba

Novi predsednik uprave Iskraemeco ocenjuje, da bo družba letošnje leto zaključila s štirimi milijardami tolarjev izgube.

Kranj – Na sredinem srečanju z novinarji novega predsednika uprave Iskraemeco mag. Janka Šteharnika nismo slišali dobrih novic. Po dveh mesecih vodenja te velike kranjske družbe v težavah je bil predsednik videti precej zaskrbljen, saj se na eni strani v družbi Iskraemeco kopiči izguba, po drugi pa še ni videti možnosti za razvojni preboj, ki bi odločilno prispeval k sanaciji poslovanja. Poudaril je, da je na svetovnem trgu električnih števcev poseben položaj, ko klasični mehanski števci odmirajo, novi elektronski števci električne energije, ki morajo biti del celovitega sistema odčitavanja porabe električne energije na daljavo, pa prav zaradi nedorečenosti sistema odčitavanja še niso zaživeli. Z opisanim težkim položajem se soočajo vsi svetovni proizvajalci, pri čemer je konkurenca Iskraemeca finančno močnejša in s tem lažje premošča omenjeno krizo na razpotju razvoja, medtem ko je kriza Iskraemeco zatekla v velikih finančnih težavah. Cene klasičnih mehanskih števcev električne energije so na trgu strmoglavile, kar je posledica cenenih števcev z Daljnega vzhoda, kamor so proizvodnjo preselili skoraj vsi proizvajalci. Iskraemecova proizvodnja mehanskih števcev v Kranju tako ostaja praktično edina na starem kontinentu.

Odpuščanje delavcev se bo nadaljevalo

V opisanem položaju na trgu v Iskraemeco seveda ne morejo pričakovati pozitivnega poslovanja. Na osnovi devetmesečnih rezultatov, ko je nastalo za dobrih deset milijonov evrov izgube, v upravi družbe ocenjujejo, da bo izguba do konca leta narasla na prek 16 milijonov evrov oziroma da bo Iskraemeco leto zaključil s štirimi milijardami tolarjev izgube. Nova uprava se je že lotila ukrepov znotraj družbe, s katerimi naj bi zmanjšali stroške, začela so se že pogajanja z dobavitelji o znižanju cen, vendar padca cen števcev, ki je posledica prodora z Vzhoda, ni mogoče nadomestiti. Tudi zmanjševanje števila zaposlenih je v teku, saj naj bi do konca leta odpustili okoli 70 delavcev, kar je sicer za 30 manj, kot je predvideval načrt finančne reorganizacije, že sedaj pa je jasno, da se bo zmanjševanje zaposlenih prihodnje leto nadaljevalo, ko naj bi število zaposlenih znižali za 300 do 400 delavcev. Trenutno je v Iskraemecu zaposlenih 1560 delavcev.

Prodajajo tudi stroje

Nova uprava se je temeljito lotila stroškovne analize in ukrepov notranje racionalizacije, pri čemer so ugotovili, da nekateri programi in lani kupljeni stroji ne dajejo zadostne dodane vrednosti. Zato so se odločili, programe oddati nekaterim dobaviteljem, stroje pa prodati. Pri tem pričakujejo, da bo kupec prevzel tudi približno 120 tehnično izobraženih ljudi, ki so v strojni in elektrotehnični panogi vse bolj iskani. Za nakup šestih stiskalnic se zanimajo družbe Eric Grau, Domel in Hidria – Rotomatika, pri čemer je prav slednja najresnejši kupec.

Prisilna poravnava brez učinka

Precej skrbi zbuja tudi ugotovitev nove uprave, da letošnja prisilna poravnava, ki je dvignila tako veliko prahu in zaposlovala vodstvo podjetja več kot pol leta, ni dala praktično nikakršnih rezultatov. Znižanje dolgov za dobro milijardo tolarjev je bilo izničeno z visokimi stroški, saj je bilo treba plačati storitve svetovalcev, precejšnji pa so tudi stroški obratnega kapitala, saj morajo dobaviteljem plačevati vnaprej. O tem, kako bodo čez leto dobaviteljem in čez dve leti bankam odplačevali pretekle obveznosti, se pogovori še nadaljujejo, pri čemer bankam ponujajo spremembo terjatev v lastniške deleže, pri Gorenjski banki, ki je največja upnica, pa prodajo zastavljenih delnic. Sredstva dokapitalizacije, ki so jih v oktobru nakazali iz paradržavnih skladov SOD in KAD v višini 2,75 milijarde tolarjev, so po Šteharnikovih besedah še nedotaknjena in bodo porabljena za odpravnine odpuščenim, pospeševanje prodaje ter sanacijo družbe, tako da bo poslovala brez izgub.

Bodo iskali novega lastnika?

Prava sanacija bo seveda uresničena, ko bo družba usposobljena za poslovanje z dobičkom, za kar pa prej omenjena dokapitalizacijska sredstva ne bodo zadoščala. Čeprav je Iskraemeco po besedah Janka Šteharnika eno najinovativnejših podjetij na svetu(!) in ima že do 80 odstotkov razvite sisteme daljinskega odčitavanja (razviti je treba še komunikacijske modeme in programsko opremo), ki utegne povzročiti pravo revolucijo na trgu, pa sredstev za ta končni razvojni korak v Iskraemecu nimajo. O nastalem položaju so lastniki obveščeni, in ker ni pričakovati, da bo država še dodatno vlagala, je edina možnost prodaja Iskraemeca oziroma povezovanje s strateškim partnerjem. Ali se bodo lastniki že v začetku prihodnjega leta odločili za prodajo Iskraemeca, bo torej znano kmalu, Šteharnik pa poudarja, da doma ne vidi možnosti in interesa za nakup, v tujini pa v ta posel, ki zahteva velike finančne vložke, vstopajo finančne korporacije.