Azbestni zakon spet v parlament

Državni zbor je sprejel novelo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, državni svet pa je ta teden predlagal odložilni veto na zakon.

V Sloveniji je bilo na delovnih mestih v več kot tridesetih gospodarskih družbah, ki so uporabljale in predelovale azbest, izpostavljenih rakotvornemu vplivu azbesta okoli 23 tisoč delavcev.

Kranj – Spremenjeni zakon določa, da bodo do nekaterih pravic upravičeni tudi bolniki, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu v okolju in ne le na delovnem mestu, kakor je to določal dosedanji zakon. Vendar bodo izmed bolnikov, ki niso zboleli na delovnem mestu, do pravic upravičeni le tisti z mezoteliomom, najhujšo obliko azbestnih bolezni. Vse druge azbestne bolezni so iz zakona izvzete, čeprav so opozicijske stranke vložile številna dopolnila, ki bi pravice razširile tudi na druge bolnike, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu v okolju. To je tudi razlog, da je državni svet izglasoval odložilni veto in bo moral zakon znova v parlamentarno obravnavo.

V postopku sprejemanja zakona je bila zelo aktivna Zveza sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SAMS). Kako dogajanje, povezano s sprejemom zakona, komentira njen izvršni sekretar

»Zakon bi moral biti sprejemljiv za vse, ki so bili izpostavljeni azbestu in so zato zboleli ali še bodo za eno ali več boleznimi zaradi rakotvornega vpliva azbesta. Dejstvo je, da je azbest rakotvorni strup in ga je treba označevati z mrtvaško glavo in prekrižanimi kostmi. Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki je bil sprejet marca 2006, je katastrofa za vse prizadete in krči že pridobljene pravice. Razpolovil je tudi finančna sredstva za izvajanje,« pravi Dragan Djukić, ki odgovornost za tako slab zakon pripisuje ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Drobniču. »V procesu sprejemanja zakona je bilo ugotovljeno, da je zakon slab in ni bil usklajen z nami niti z zdravstveno stroko. V Zvezi SABS smo pripravili in posredovali predloge in rešitve vsem, ki so odločali o tem problemu. Naši predlogi, ki so pozneje postali amandmaji opozicije, poslanci vladajoče koalicije pa so jih zavrnili, bi pripeljali do sprejemljivega zakona. Žal za to ni bilo politične volje. V Zvezi SABS nismo zadovoljni z sprejeto zakonodajo, ker ne rešuje problemov, ampak jih še povečuje.«

»V proceduri sprejemanja tega zakona je prišlo do manipulacije z okoliškimi prebivalci. Politiki in posredno mediji so spretno prenesli težišče problema na okoliške prebivalce, ki so bili vključeni tudi v prejšnji zakon iz leta 1996, ki je bil večkrat popravljan. Vendar s strani prebivalcev ni bilo konkretnih zahtevkov. Te pravice bi morali prenesti v novi zakon in opredeliti način reševanja problemov prebivalcev, ki bi zboleli zaradi rakotvornega vpliva azbesta,« še pravi Djukić.

Državni zbor bo sedaj še enkrat odločal o noveli zakona. Dragan Djukić pravi, da v njihovi zvezi želijo, da bi probleme na področju azbestne problematike, ko gre za zdravje in življenja ljudi, reševali s političnim konsenzom in na evropski in civiliziran način. »Ko bodo odgovorni v Sloveniji sprejeli naše pobude, bomo dobili sprejemljiv zakon, ki za izvajanje ne bi zahteval več kot milijardo tolarjev. Pričakujemo tudi, da bo novi minister za delo, družino in socialne zadeve znal prisluhniti našim argumentom,« dodaja Djukić.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 14. maj 2019 / 12:12

Loške novice, št. 5

Loške novice, 14. maj 2019, št. 5

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 14. november 2015 / 08:39

Nasvet: ne koruze na koruzo

Ob vse večji razširjenosti koruznega hrošča na Gorenjskem so tudi vse pogostejši pozivi kmetom, da naj kolobarijo in da naj na isto njivo ne sejejo koruze za koruzo.

Slovenija / sobota, 14. november 2015 / 08:37

Človek v vesolju

Znanstveniki so izračunali, da naj bi v celotni človeški zgodovini na zemlji živelo že 108 milijard ljudi. To je seveda le ocena, povsem natančno pa vemo za število ljudi, ki so doslej odpotovali v ve...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:33

Šampion in osebnost za zgled

Na Preji, ki je bila prva z aktivnim vrhunskim športnikom, se je pokazalo, da naše Preje niso le informativni in po možnosti kratkočasni javni intervjuji, ampak imajo tudi vzgojni pomen. Peter Prevc n...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:31

Davorin Jenko – avtor slovenske in srbske himne

Slovenci in tudi Gorenjci se skoraj ne zavedamo, da je naše gore list – skladatelj Davorin Jenko – avtor kar dveh državnih himn. Njegov prijatelj Simon Jenko je napisal pesem Naprej zastav...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:25

Kdo bo filmski junak in kdo goljuf?

V Slovenskem mladinskem gledališču so pred kratkim uprizorili zanimivo gledališko predstavo z naslovom Rokova modrina. Režiser Matjaž Pograjc se je v njej lotil zgodbe slavnega in žal že pokojnega...