Plezanje ostaja številka ena

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Šport / torek, 21. november 2006 / 05:00

Martina Čufar se je zaradi slabših rezultatov v zadnjem času po 17 letih odločila zaključiti tekmovalno kariero. Posvetila se bo plezanju v skali, v čemer zelo uživa.

Pri 29 letih se je najuspešnejša slovenska plezalka Martina Čufar odločila zaključiti bogato tekmovalno kariero, v kateri je nanizala vrsto vrhunskih rezultatov. Kot pravi, na tekmah ni bilo več zadovoljivih rezultatov in tako v tem preprosto ni več uživala. Zdaj se bo Mojstrančanka posvetila plezanju v skali oziroma v naravnih plezališčih. Zadnjič je za slovensko reprezentanco nastopila minuli konec tedna v Kranju, tekmovalni krog pa bo zaključila na tekmi za državno prvenstvo, ki bo 2. decembra v Škofji Loki. Zanimivo, prav na steni v dvorani Poden je Martina decembra 1990 začela tekmovalno kariero.

Kakšni so razlogi za zaključek tekmovalne kariere?

»Po 17 letih plezanja in tekmovanja sem začutila rutino in ne več tiste prave želje po tekmovanju. Že konec lanskega leta sem pomislila, da bi nehala tekmovati, a sem se kasneje odločila, da poskusim še v eni sezoni. Čeprav sem se na tekmah res trudila, da bi se vrnila med najboljše, tako kot sem bila včasih, kljub vsem treningom in novemu trenerju moji rezultati niso bili takšni, kot bi si jih želela. Vendar to ne pomeni, da bom nehala plezati, zdaj bom energijo preusmerila v plezanje v skali oziroma naravnih plezališčih, kjer sem še sposobna dosegati vrhunske dosežke. Vedno sem imela željo splezati kakšno težjo smer v skali, a vsa ta leta zaradi tekmovanj ni bilo časa. Da bi odpotovala na dvomesečno turnejo na drug kontinent, je bilo pravzaprav nemogoče. Treba je bilo trenirati za tekme na umetnih stenah in biti vsakih 14 dni pripravljen počivati. Doslej je bilo plezanje v skali podrejeno tekmam, zdaj pa bom svobodna.«

Z dekleti si se dobro razumela. Bo slovo težko?

»Priznam, da sem nekajkrat že jokala zaradi tega. Res, da mi hitro priteče kakšna solza, vendar sem mnenja, da je treba čustva pokazati. Tolaži me dejstvo, da bom s puncami še naprej trenirala, tekmovala pa ne bom več. Sicer pa se bom najprej dobro spočila, saj me telo že opozarja na to.«

Ali boš v športnem plezanju ostala še v kakšni drugi vlogi, denimo kot trenerka?

»Že letos sem pomagala mladinskemu selektorju pri pripravah mladinske reprezentance. To mi je bilo zelo všeč, saj smo veliko delali v skali in naravnih plezališčih. Na komisiji za športno plezanje bom prevzela tudi seminarje za izobraževanje trenerjev. Sicer pa plezanje zagotovo ostaja številka ena v mojem življenju.«