Nasvet: ne koruze na koruzo

Ob vse večji razširjenosti koruznega hrošča na Gorenjskem so tudi vse pogostejši pozivi kmetom, da naj kolobarijo in da naj na isto njivo ne sejejo koruze za koruzo.

Spodnji Brnik – Semenarska hiša Agrosaat in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj sta v sodelovanju s kmetijo Francija Fona s Spodnjega Brnika pripravila prejšnji teden Dan koruze na Gorenjskem, ki je pomenil zaključek poskusa z različnimi sortami – hibridi koruze za zrnje. V lepem jesenskem vremenu so ob navzočnosti okrog tridesetih kmetov poželi vseh dvanajst sort – hibridov koruze (vsakega je bilo po štiri vrste oz. od 261 do 270 kvadratnih metrov površine), stehtali pridelek svežega zrnja na hektar, izmerili vlago ob spravilu in izračunali pridelek suhega zrnja na hektar, preračunano na 14-odstotno vlago. Povprečni pridelek svežega zrnja na hektar je znašal 16.401 kilogram, najboljši hibrid je dal 18.518 kilogramov zrnja, najslabši pa 13.026 kilogramov. Kar zadeva vlago, je bilo povprečje 22,9 odstotka, najvišja izmerjena je bila 25,1 odstotka, najnižja pa 18,9 odstotka. Pridelek suhega zrnja, preračunan na 14 odstotkov vlage, je v povprečju znašal 14.241 kilogramov, pri tem pa je najboljši hibrid dal 16.279 kilogramov zrnja, najslabši pa 11.345 kilogramov. Kot je povedal Jože Mohar, vodja Poslovne enote Ljubljana v družbi Agrosaat, je semenarska hiša Agrosaat imela letos na Gorenjskem deset poskusnih nasadov koruze, od teh tri s hibridi za zrnje in sedem s hibridi za silažo. Na podlagi rezultatov teh poskusov se odloča, koliko so novi hibridi konkurenčni starejšim in katere bo ponudila v prodajo. »Ne sejte koruze na koruzo, sicer se bodo začele pojavljati težave s koruznim hroščem,« je Mohar svetoval kmetom in poudaril: »Kolobarjenje je nujno zlo – ne zaradi predpisov, ampak zaradi pridelka. Lahko boste za setev izbrali dobro seme, pri pridelavi upoštevali vse tehnološke zahteve, a na koncu vam bo hrošč vse pokvaril.«

»Pri pridelavi koruze za zrnje ni posebnosti, a tisti, ki se odločajo za pridelavo za to, naj za setev izberejo hibride zrelostnih razredov od 300 do 320,« je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, in dodala, da je letos na Gorenjskem več koruze za zrnje kot običajno. Razlog je v tem, da je bilo zaradi dobrega pridelka manj povpraševanja po nakupu (stoječe) koruze za silažo, zato je marsikateri kmet ni mogel prodati in jo je pustil za zrnje. Pri koruzi, ki je bila namenjena za silažo, so se ponekod na storžih pojavile močne okužbe fuzarioze, krmljenje z okuženo koruzo pa lahko povzroči obolenja pri živalih. In kako je s koruznim hroščem? »Zadnji podatki kažejo, da je Gorenjska po razširjenosti koruznega hrošča že na ravni Prekmurja, kar pomeni, da bodo vidne poškodbe na koruzi (poleganje, slabša oploditev itd.) v prihodnje vidne tudi na Gorenjskem, še posebej izrazite bodo v sušnih, stresnih letih,« je dejala Kalanova.