Žrtve okupatorjev še upajo

Tako v Nemčiji kot doma v Sloveniji ostajajo obljube o povrnjeni škodi neuresničene.

Kranj – »Oblast očitno čaka, da bo žrtev okupatorjev zmanjkalo in nam ne bo treba izplačati odškodnine. Če nas že dajejo v nič in nas nimajo za svoje državljane, naj nam vsaj rečejo, da nismo nič trpeli in bodo raje pomagali kolaborantom in okupatorjevim sodelavcem,« je dejal na petkovi konferenci za novinarje predsednik Združenja žrtev okupatorjev 1941–1945 Kranj Tone Kristan. Združenje, ki se od ustanovitve leta 1997 bori za odškodnino slovenskim žrtvam II. svetovne vojne, vztraja, da bi morala odškodnino plačati Nemčija. Odškodnino bi morala najprej odločno zahtevati Slovenija, vendar je ni in je pristala na nemško pojasnilo, da je obveznosti poravnala že z nekdanjo Jugoslavijo. Tudi tožbe, ki jih je Združenje vložilo na nemških sodiščih, niso bile uspešne. Združenje žrtev okupatorjev bo kljub temu samo še naprej seznanjalo nemško javnost z nasiljem nacistične Nemčije nad Slovenci in sodelovalo pri mednarodnem protestu zoper imuniteto Nemčiji za zahtevke po odškodnini iz tujine. Tone Kristan je povedal, da so za pomoč prosili tudi slovenske evropske poslance, vendar jim še nihče ni odgovoril. Slovenija je bila leta 2000 uvrščena med države, katerih državljani so dobili denarno odškodnino iz nemškega sklada »Spomini, odgovornost in prihodnost« za prisilno delo med drugo svetovno vojno. Odškodnino je dobilo le okrog 9500 Slovencev ali le 15 odstotkov vseh žrtev, kar je malenkost v primerjavi s trpljenjem pod nacističnim režimom.

Ker Slovenija v imenu svojih žrtev ni zahtevala odškodnine od Nemčije, išče Združenje žrtev okupatorjev od leta 2001 naprej pravico doma, od slovenske vlade. Tako kot prejšnja jih tudi sedanja pošilja od vrat do vrat s pojasnilom, da imajo stranke koalicije v programu tudi reševanje problema odškodnin. Na vprašanje, kdaj bo to, pa je običajno vse tiho, je dejal Tone Kristan.