Govore vedno začenjam v slovenščini
Olga Voglauer, koroška Slovenka v dunajskem parlamentu, se vselej, ko se vrne domov, loti najljubšega opravila: molže.
Lepena – Olga Voglauer iz Biljnovsa pri Bilčovsu na Koroškem, poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu na Dunaju, se, ko se vrne z Dunaja, rada srečuje z ljudmi iz domačega okolja. Z očetom Mihom Zablatnikom, znanim slovenskim narodno-političnim delavcem, še posebej na področju zadružništva, se je udeležila tudi predstavitev knjižne zbirke Slovenske prosvetne zveze za leto 2020, v kateri je tudi peti ponatis knjige Gamsi na plazu, ki jo je napisal koroški partizan Karel Prušnik - Gašper. Zvezna poslanka Olga Voglauer je rade volje odgovorila na nekaj vprašanj Gorenjskega glasa.
Najprej iskrene čestitke za izvolitev v avstrijski zvezni parlament. To vam je uspelo kot drugi koroški Slovenki, za Angeliko Mlinar. Ste bili presenečeni?
»Dejansko smo bili zelo srečni in presenečeni, da je stranki Zelenih, ki nima predstavnika v koroškem deželnem zboru in ga ni imela v prejšnjem sklicu zveznega zbira, uspela neposredna izvolitev poslanca v dunajski zbor. Zame je ta uspeh še posebej lep ob spoznanju, da me je volilo veliko koroških Slovenk in Slovencev.«
Kako se kot poslanka in koroška Slovenka počutite na Dunaju?
»Zelo dobro. Kot koroška Slovenka imam posebno poslanstvo, saj sem govornica za avstrijske narodne skupnosti, torej tudi za Slovence, v zveznem parlamentu. Tako bom lahko sooblikovala razvoj narodnih skupnosti, seveda tudi slovenske, v Avstriji. Odkar se zavedam, se čutim odgovorno za še danes zelo aktualno oporoko mojih prednikov, da se je treba za človekove pravice in za pravice narodnih manjšin boriti in povedati, da smo tukaj. Opozarjati moramo, da smo enakopraven del avstrijske družbe, povezan tudi z matično državo, in ne neki privesek izven meja, in da sodimo v slovenski kulturni prostor. To je ena od zavez, za katero se bom zavzemala v zveznem parlamentu.«
Se na zasedanjih parlamenta sliši tudi slovenska beseda?
»Da. Prisegla sem v materinem, slovenskem jeziku in tudi vse govore začenjam v slovenščini. Veste, vsak človek se lahko nauči kakšne slovenske besede.«
Do izvolitve v dunajski parlament je bilo vaše delovno mesto na domačiji Kumrovi kmetiji. Je sedaj kaj drugače?
»Veliko ljudi me vpraša, ali še molzem krave. Še. Če je Olga doma, so krave njena skrb. Sicer pa je to sedaj naloga mojega moža, izjemno prizadevnega pomočnika Petra in mojih staršev, ki sta se kar pomladila in sta še vedno v veliko pomoč na kmetiji. Na kmetiji je najlepše, če vsa družina skupaj poprime za delo.«