Maxime Bailleul

Trendi floristike tokrat iz domačega naslonjača

Letošnje Trende v floristiki je Biotehniški center (BC) Naklo gostil s pomočjo spleta. Glavno besedo so ponovno imele barve, kreacije in oblike, aktualno in novosti s področja stroke oziroma oblikovanja s cvetjem. So se pa tokrat v Trendih v povezavi z razmerami zaradi covida-19 dotaknili tudi področja prodaje in marketinga cvetja ter rastlin.

Spletni dogodek Trendi v floristiki 2021 je bil dobro obiskan. Odzvalo se je okoli devetdeset spletnih udeležencev, Peter Ribič pa je vse skupaj povezoval iz avle BC Naklo. Virtualno dogajanje je imelo dva dela, ki sta bila namenjena predvsem podajanju novosti s področja stroke. V uvodu sta prisotne na zaslonu pozdravila še direktor BC Naklo dr. Marijan Pogačnik, ki upa, da se bo po končani pandemiji stanje vsaj približno vrnilo v stare tirnice, in pa vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra Irena Gril.

Svoja znanja sta letos udeležencem Trendov v floristiki predajala dva gosta: strokovnjak za prodajo in marketing Filip Pesek, ki je poudaril pomembnost spletnega marketinga; nove pristope k izdelavi cvetličnih aranžmajev in šopkov pa je predstavil mladi francoski florist Maxime Bailleul, ki ga stroka pozna pod imenom Max Le Fleuriste. Ta je najprej smeje pripomnil, da je tudi zanj tovrstno druženje novo, v nadaljevanju pa predstavil različne šopke in aranžmaje ter poudaril iznajdljivost in kreativnost cvetličarjev. Poudaril je še recikliranje, uporabo naravnih materialov in med drugim tudi preprostost elegance, ki lahko s pomočjo človeške kreativnosti deluje tudi luksuzno, ne da bi bilo treba zanjo odšteti ogromno denarja.

Izvedeli smo, da je stanje v Franciji podobno kot v Sloveniji. Francoski cvetličarji so se zaradi novega koronavirusa znašli v podobni situaciji kot slovenski. Max ima pet cvetličarn in bo preživel to težavno obdobje, ker jih je preoblikoval v vrtne centre, vrtnarije. Tudi pri njih se šopki naročajo za s seboj, nekateri prakticirajo še dostavo. On se je pri slednji odločil za radij 25 kilometrov. Je pa stanje izvrstna priložnost – če jo znaš izkoristiti – za spletno prodajo cvetja po vsej Franciji, je še povedal in dodal, da je pa treba biti hiter, ker drugače te kot malega cvetličarja veliki proizvajalci (prodajalci) povsem povozijo.

Meni, da morajo biti mali cvetličarji unikatni, um­etniški. Naj ne tekmujejo z velikimi, temveč naj sami postanejo specialni, posebni, samosvoji. Na drugi strani pa naj skrbijo za stalen stik s strankami in zadovoljujejo njihovo potrebo po cvetju.

Ribiča je zanimalo, ali so v Franciji lani utrpeli upad prodaje cvetja, saj Nizozemci pravijo, da v primerjavi z letom 2019 leta 2020 beležijo od dvajset do trideset odstotkov večjo prodajo cvetja in rastlin. O tem je kasneje spregovoril tudi florist in učitelj Lucas Jansen, vendar je nekako logično: ljudje so bili več doma, imeli so več časa, se posvetili vrtnarjenju, urejanju zunanjosti in notranjosti svojih bivalnih prostorov. Max odgovarja, da je na začetku, ko so ostajali doma, prodaja cvetja in rastlin padla, vendar ko so se navadili in so se ukrepi začeli rahljati, so ljudje to izkoristili in »planili« tudi po cvetju.

Nekaj besed smo na temo trendov v floristiki spregovorili še s Petrom Ribičem, ki je tudi sam velik poznavalec teme, na katero že dobrih deset let organizira, zadnja leta pa tudi vodi dogodek Trendi v floristiki.

Vračajo se naraven stil, naravne barve, materiali – predvsem usmerjenost k naravi, pojasni Ribič. »Kot smo lahko tudi videli, so v šopkih modna različna ogrodja, ki jim dodamo nekaj cvetov, velik poudarek pa je na kreativnosti cvetličarja. Od barv pa v ospredje prihajajo medeninasta barva in ubita medeninasta ter modro-turkizno-rumena kombinacija.«

Ribič sicer opaža, da se zapovedovanje trendov v zadnjih letih rahlja. Nemalokrat se namreč zgodi, da prefinjeno agresiven marketing »povozi« stroko. »Potrebe so se spremenile, novi koronavirus je naredil svoje, prisotnost velikih trgovskih centrov ravno tako. V nekaj letih se je vse to zelo poenostavilo. Spremenile so se tudi potrošniške navade. Slovenci smo že tako praktični. Če karikiram: raje kupimo lončnico 'kar nekje' kot prosto vezani šopek pri cvetličarju, ker ta stane že nekaj denarja, pa še cvetje je manj časa obstojno ...«

Stvari se pač spreminjajo in prilagajanje je neobhodno tudi v floristiki, je sklenil v pogovoru Peter Ribič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sreda, 19. oktober 2016 / 12:11

Pohvala

Dne 6. in 7. oktobra sem z Gorenjskim glasom prekolesarila Parenzano pod vodstvom Grega in Janeza. Rada bi se jima zahvalila, ker sta bila odlična! Obvladala sta pot, navodila so bila točna in jasn...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 9. januar 2007 / 06:00

Začenjamo znova

V Ljubljani smo se pred dobrim mesecem oglasili na snemanju nove humoristične nanizanke Začnimo znova! Izvršna produkcija in avtorstvo nanizanke je delo Produkcijske skupine Mangart, d. o. o., predvaj...

Prosti čas / torek, 9. januar 2007 / 06:00

Oplova Corsa v bojnih barvah

Po uspešni tržni predstavitvi četrte generacije prodajne uspešnice, Opel sedaj pošilja na cesto vrhunsko športno različico corse. Model OPC ima pod motornim pokrovom 1,6-litrski turbo...

Prosti čas / torek, 9. januar 2007 / 06:00

C4 Picasso s petimi sedeži

Po nedavnem prihodu sedemsedežne različice modela C4 Picasso bo Citroën v okviru širitve svojega izbora enoprostorcev v prvem trimesečju leta predstavil še petsedežni enoprostorec, ki...

Prosti čas / torek, 9. januar 2007 / 06:00

Volkswagen z najčistejšim dizlom

Nemški Volkswagen je opravil prve testne vožnje z najčistejšim dizelskim motorjem doslej. Gre za 2,0-litrski turbodizelski štirivaljnik s skupnim vodom ter z zbiralnim katalizatorjem z...

Prosti čas / torek, 9. januar 2007 / 06:00

Varnost v mestni vožnji

V mestnih središčih zaradi gostote prometa pogosto pride do manjših trčenj, v katerih jo običajno skupi avtomobilska pločevina, včasih pa tudi potniki. Pri švedskem Volvu so zato razvili...