V partnerstvu že petnajst zadrug

Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka je julija na Češnjici v Selški dolini odprla novo živilsko trgovino, septembra pa bo še kmetijsko-tehnično. Lani je od Bandaga kupila zemljišče in objekte na Trati. V mreži partnerskih zadrug, ki medsebojno sodelujejo, je že petnajst zadrug.

Škofja Loka – Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka je v drugem tednu julija v stavbi v bližini zadružnega doma na Češnjici odprla živilsko trgovino, prostore stare trgovine v zadružnem domu pa bo do 1. septembra preuredila v kmetijsko-tehnično trgovino. Kot je pojasnil direktor zadruge Mitja Vodnjov, v zadružnem domu ni bilo možnosti za ureditev sodobne živilske trgovine, zato so predlani kupili podjetje Karantus, ki je imelo v lasti tudi stavbo, v kateri je nekdaj delovala Tuševa trgovina. Zadruga je za nakup podjetja in njegove nepremičnine odštela pol milijona evrov, še 0,8 milijona evrov pa za ureditev obeh trgovin. »Selška dolina bo tako v enem letu dobila dve sodobni zadružni trgovini,« je dejal Mitja Vodnjov in dodal, da je zadruga lani na Trati pri Škofji Loki kupila za 1,4 milijona evrov tudi poslovne objekte in 1600 kvadratnih metrov zemljišča od podjetja Bandag, ki je svojo dejavnost preselilo na drugo lokacijo. Zadruga je z nakupom svojo posest na Trati povečala na pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča, poslovne stavbe in zemljišče pa bo namenila skladiščenju blaga za potrebe zadružnih trgovin in partnerskih zadrug.

S sodelovanjem do sinergijskih učinkov

V zadrugi z zadovoljstvom ugotavljajo, da se mreža partnerskih zadrug, v kateri je vodilni partner KGZ Škofja Loka, vse bolj razvija in širi, tako da postaja že največji zadružni sistem v državi. Zdaj je v tej mreži že štirinajst zadrug – poleg KGZ Škofja Loka še zadruge Sava Lesce, Domžale, Dolomiti Dobrava, Srednja vas v Bohinju, Gozd Bled, Idrija, Križe, M Sora Žiri, Ig, Kamnik, Izlake, Velike Lašče, Dobrepolje in kot edino podjetje Agrohram, ki je nastalo na »pogorišču« nekdanje Kmetijske zadruge Mozirje. »Med zadrugami ni lastniške povezave, vse še naprej poslujejo samostojno, vendar pa medsebojno sodelujejo na komercialnem, marketinškem, računovodskem in kadrovskem področju. Pri tem dosegajo številne sinergijske učinke, največji so pri nabavnih in prodajnih pogojih, pomemben pa je tudi medsebojni pretok informacij. Zelo se trudimo, da si zadruge medsebojno ne konkuriramo in da vsaka deluje na svojem geografskem območju,« je koncept partnerskih zadrug pojasnil Mitja Vodnjov in poudaril, da dosedanje petletne izkušnje kažejo, da je to vzdržen zadružni sistem, ki ga bodo v prihodnje še razvijali in širili. Načrtujejo, da se bo v naslednjih treh, štirih letih v mrežo partnerskih zadrug vključilo še od pet do deset novih zadrug.

Prevzeli upravljanje KZ Domžale

V mreži partnerskih zadrug je tudi Kmetijska zadruga Domžale, njen položaj je nekoliko drugačen, saj je loška zadruga v njej prevzela tudi upravljanje. »Zadruga, ki je bila zrela za stečaj, je v zadnjih treh letih postala zelo uspešna in bo letos tudi poslovala z dobičkom,« je dejal Vodnjov in poudaril, da so kmetje kot lastniki s tem dobili stabilno zadrugo, ki jim redno odkupuje in plačuje mleko ter jim dobavlja reprodukcijski material po konkurenčnih cenah.

Velike težave v klavniški dejavnosti

Loška zadruga je tudi večinska lastnica Loških mesnin. Kot je dejal Mitja Vodnjov, ki je tudi direktor družbe, se je klavniška industrija v Sloveniji po ukrajinski krizi in visoki inflaciji znašla v hudih težavah. Pritisk potrošnikov na cene je povzročil, da se je prodaja slovenske govedine lani in tudi letos zmanjšala za polovico, ob tem pa se je povečal uvoz cenejše govedine. To se odraža tudi v poslovnih rezultatih klavnic. Loške mesnine so lansko leto zaključile s pozitivno ničlo, ob tem pa je klavnica poslovala negativno, oba predelovalna obrata (Arvaj in Mesnine Bohinja) pa pozitivno. »Če bi Loške mesnine imele samo klavnico, ne bi preživele,« je bil jasen Vodnjov. Kot je dejal, se klavnice v Sloveniji trenutno rešujejo iz težav z izvozom zaklanih krav za potrebe priprave izdelkov hitre prehrane, največ na Nizozemsko, ter s prodajo zaklanih telic v Italijo. Kar zadeva selitev klavnice iz središča Škofje Loke, v zadrugi preučujejo več možnih rešitev, ob tem pa poudarjajo, da trenutni donos v klavniški dejavnosti ne omogoča gradnje nove klavnice.

Končana zgodba z Arvajem

V loški zadrugi so zadovoljni z dogajanjem v Bohinju. Tamkajšnja zadruga se je vključila v mrežo partnerskih zadrug, vstopila je v lastništvo Mlekopa, z loško zadrugo pa se je dogovorila za dolgoročni najem proizvodnega obrata v Bohinjski Bistrici.

»Zgodba z Arvajem, ki se je začela pred sedmimi leti z odkupom terjatev od avstrijske slabe banke, je uspešno končana. Zadruga je zadržala mesnopredelovalni obrat v Britofu, ostalih šest nepremičnin pa je prodala in z njimi poplačala kredite,« je dejal Vodnjov in poudaril, da z družino Arvaj dobro sodelujejo in jo tudi vključujejo v svoje poslovanje.