Planinski ali Kernerjev mak / Foto: Jurij Kurillo

Planinski ali Kernerjev mak

Ko se s težavo pretikamo skozi kakšno melišče Karavank, Julijskih ali Kamniških Alp, nas na ozki poti tu pa tam pozdravi prav rastlinski lepotec, mak, ki je rumen, ne pa rdeč kot njegov poljski bratranec. Mimogrede, ta je postal po naših poljih že redek, saj ga pridno preganjajo s strupenimi herbicidi ...

Kernerjev mak (Papaver kerneri) je eden od treh planinskih makov, ki jih najdemo v naših gorah. Druga dva sta še retijski in julijski mak (z belimi cvetovi). Ima dva do tri pernato deljene liste, iz katerih izraščajo posamezna stebla s štiridelnimi rumenimi, včasih tudi oranžnimi cvetovi. Cveti od julija do avgusta nad 2000 metri subalpskega in visokogorskega pasu, naplavljen tudi niže.

Vsi maki vsebujejo mnogo strupenih spojin, ki delujejo predvsem na živčni sistem.

Za pravilno, znanstveno opredelitev neke rastline ali živali uporabljajo dandanes strokovnjaki poleg navajanja rodu in vrste še avtorja opisa tega živega bitja. To je v mnogih primerih sam Carl Linné, švedski »oče sistematike«, ki je ta sistem izumil, ne pa vedno. Tako je naš mak opisal avstrijski zdravnik in botanik August von Hayek (1871–1928) in se njegovo znanstveno ime glasi: Papaver kerneri Hayek. V vzornem botaničnem albumu Florula Slovenica – Cvetje slovenske dežele (Založba Narava, Kranj, 2015), za katerega je prispeval fotografije zdravnik dr. Luka Pintar, besedilo pa botanik mag. Andrej Seliškar, najdemo tudi podatke o avtorjih popisov rastlinskih vrst. Med njimi je domala polovica po osnovnem poklicu zdravnikov. Zakaj? Ta poklic je imel tudi znameniti Šved Carl Linné. V predklinični dobi medicine so imeli zdravniki na voljo kaj malo učinkovitih zdravil – nekaj mineralnih snovi, največkrat pa so to bile bolj ali manj preverjene zdravilne rastline. Mnogi, zlasti samostanski bratje, so jih gojili v posebnih zdravilnih vrtičkih, kakršnega lahko najdemo na primer še danes v samostanu Olimje. Tradicijo pa nadaljujejo tudi zeliščarji, ki so zmotno prepričani, da »za vsako človeško bol prava roža raste ...«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Tvegano, a zanimivo

Vinar Marko Primosic prihaja z italijanske strani Goriških brd. Pove, da so k tokratnemu Martinovemu jedilniku izbrali zelo tradicionalna, tipična vina z italijanske strani Goriških Brd, z...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / / 07:00

Gosposka ulica ni več gosposka

Ulica, ki ji Kroparji pravijo "gosposka", ni niti malo gosposka. Torkovo neurje jo je razdejalo, prav tako tudi del državne ceste proti Dražgošam in številne druge objekte. Staro vaško jedro bo potreb...

Gorenjska / / 07:00

Bohinj odrezan od sveta

V sredo so Bohinj obiskali kar trije ministri, čeprav to ni bilo v načrtu.

Škofja Loka / / 07:00

Dijaki dva dni brez pouka

V Šolskem centru Poden je v sredo in četrtek zaradi torkovega neurja odpadel pouk.

Škofja Loka / / 07:00

Selška Sora pustošila tudi v Loki

Tudi v Škofji Loki so v torkovem neurju zaskrbljeno strmeli v strugo Sore, ki je popoldne začela naraščati, kmalu pa je prestopila bregove.

Kamnik / / 07:00

Poplavljena Tuhinjska dolina

Najhuje je poplavila Pšata, veliko škodo pa je močno deževje povzročilo tudi na Kamniškem.