Poredni paur s Korotana

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. december 2018 / 11:55

Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak s Kostanj nad Vrbskim jezerom, Krščanska kulturna zveza, Narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu in Znanstveni raziskovalni center SAZU iz Ljubljane so pretekli teden priredili v Mohorjevi hiši v Celovcu slovesnost v spomin na 250-letnico rojstva Andreja Šusterja - Drabosnjaka. Bila je dostojen spomin na moža, rojenega leta 1768 v Drabosinjah nad Kostanjami, ki velja za najvidnejšega koroškega bukovnika, kot rečemo nešolanim ljudskim literatom, za preprostega in jezikovno zavednega Slovenca, za ljudskega dramatika in pesnika, za človeka, ki se je razdajal za slovenski jezik in kulturo. Za njim ni ostala nobena podoba, ampak le spomini, ki govore, da je bil kmet, ki je znal pisati rime. Če mu je med oranjem kaj padlo na pamet, je takoj zlil na papir, saj se je sam naučil brati in pisati. Dr. Bratko Kreft je o njem zapisal, da je bil koroški slovenski Linhart. Njegova literarna zapuščina je obsežna. Napisal je igro Komedijo o izgubljenem sinu, Pastirsko igro, Molitvene bukvice, Bukvice svetiga križa ali Od Kristusovega terplejnja inu njegove svete smerti, Bukvice od Andreja Drabosnjaka, eniga poredniga paura s Korotana, Rojstvo Jezusa Kristusa in še mnoge druge. Drabosnjakove dediščine se ne bi sramovali tudi mnogo večji narodi. Lahko smo veseli, da so se naše znanstvene ustanove lotile izdaje starejših besedil iz 17. in 18. stoletja, med katere sodi tudi Drabosnjakovo pisanje. Shranjeni so tudi arhivski posnetki nekaterih njegovih iger, ki so jih na Koroškem igrali po letu 1970. Kot zadnje so vpisane uprizoritve Pastirske igre iz decembra leta 2001.

Na spominski prireditvi v čast 250-letnice Drabosnjakovega rojstva, umrl je leta 1825, so o njem govorili Ernst Dragaschnig, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak s Kostanj, Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze, dr. Herta Maurer - Lausegger z Univerze v Celovcu in dr. Matija Ogrin iz Znanstveno raziskovalnega centra SAZU iz Ljubljane. Odlomek iz Drabosnjakove zgodbe o mlinarju je zaigral Aleks Šuster, katerega rodbinske korenine segajo na Drabosinje, pesmi iz Pastirske igre je zapel tercet pastirjev, ki so ga sestavljali Hanzi Lesjak, Štefan Ressman in Hanzi Sticker, stare koroške pesmi pa je pela skupina Svrž. Podelili so tudi tri nagrade za besedila o Drabosnjaku. Prejeli so jih Rezka Kanzian iz Rožeka (prvo), Štefan Feinig iz Sveč (drugo) in Luise Ruhdorfer iz Bekštajna (tretjo).