Vsako pisanje ni birokracija

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Mag. Miran Naglič: "Kmetje bi brez pomoči kmetijskih svetovalcev pri pripravi vlog težko izkoristili ponujeni državni in evropski denar."

Stahovica – Kamniška izpostava kmetijsko gozdarske zbornice je v petek v Stahovici pripravila srečanje s predstavniki kmetijskih, gozdarskih in lovskih organizacij z območja kamniške in komendske občine. Srečanja so se udeležili predstavniki območne enote zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in njegove kmetijske svetovalne službe, krajevne enote zavoda za gozdove, agrarnih skupnosti, lovskih družin, društva kmečkih žena, govedorejskega in sadjarskega društva, društva podeželske mladine … Gost srečanja je bil mag. Miran Naglič, vodja sektorja za odnose z voljenimi organi v zbornici, na koncu sta se zbranim pridružila tudi predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj in v.d. direktorja zbornice Igor Hrovatič. »Srečanje pomeni nov način dela zbornice,« je dejal predsednik kamniške izpostave zbornice Jože Romšak, ki je ob tem ugotavljal, da kmetje z njihovega območja ne morejo konkurirati nizozemskim živinorejcem ali pridelovalcem zelenjave iz Padske nižine, vendar pa pridelujejo hrano, ki bi jo lahko prodajali v butičnih trgovinah. Na kmetijah bi morali več razmišljati o možnostih za predelavo oz. dodelavo kmetijskih pridelkov in o naložbah, za katere bi lahko pridobili tudi evropski denar. Kmetje občutijo posledice letošnje poletne ujme, vse večje so tudi škode po divjadi, je še dejal Romšak, ki si želi, da bi kamniška občina v prihodnje prispevala iz proračuna več denarja za kmetijstvo in gozdarstvo.

Ko je Miran Naglič predstavljal delovanje zbornice, je komentiral tudi dileme o obveznem in prostovoljnem članstvu. »Če bi bilo članstvo prostovoljno, bi pri zelo razdrobljenem kmetijstvu imeli le malo članov, zbornica pa v tem primeru ne bi bila reprezentativna predstavnica vseh slovenskih kmetov in jih ne bi mogla zastopati pri sprejemanju zakonov in drugih ukrepov kmetijske politike,« je dejal Naglič in dodal, da se jim je z zvišanjem praga za obvezno članstvo število članov zmanjšalo s 172 na 112 tisoč. »Pogosto slišimo tudi očitek, da se je kmetijska svetovalna služba zbirokratizirala in da se preveč ukvarja s papirji. To je deloma res, vendar je res tudi to, da so vloge za pridobitev neposrednih plačil in denarja na javnih razpisih zelo zahtevne in zapletene in da bi kmetje brez strokovne pomoči kmetijskih svetovalcev le težko izkoristili ponujeni državni in evropski denar,« je dejal Naglič in še dodal, da v zbornici nasprotujejo temu, da bi se v prihodnje zmanjšale podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in za kmetijsko okoljske ukrepe.

Jože Benec, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, je ugotavljal, da tudi pomoč kmetijskih svetovalcev pri izpolnjevanju vlog kmetom ni čisto birokratsko delo in da bi si v prihodnje želeli več strokovnega, tehnološkega dela. Rastko Skledar iz kamniške krajevne enote zavoda za gozdove je povedal, da so se letos največ ukvarjali s posledicami ujme v gozdovih. Večina podrtije je že pospravljena, kmetje pa imajo še do 12. decembra čas za uveljavljanje dodatnih stroškov spravila lesa in gradnje gozdnih vlak. Kmetijski svetovalec Peter Berlec je dejal, da sta meseca december in januar namenjena izobraževanju kmetov in pripravam na subvencijsko kampanjo, pri kateri pa letos ne pričakujejo večjih sprememb. Včeraj, v sredo, je bilo predavanje o kmetijsko okoljskih ukrepih, od 17. do 19. decembra pa bo tečaj za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev. V razpravi je bilo tudi slišati, da so hribovski kmetje zapostavljeni v primerjavi z nižinskimi in da so v agrarnih skupnostih tako lastniški kot strokovni problemi.