Podpisali dokument o usklajenosti v pogajanjih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 19. julij 2024 / 11:59

Ministra za finance in javno upravo Klemen Boštjančič in Franc Props ter vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek so v sredo podpisali dokument o pregledu stanja usklajenosti v pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ob podpisu dokumenta, ki sicer ni zavezujoč, je Štrukelj kot ključen element, o katerem so se dogovorili, izpostavil prehod iz sedanjega v nov plačni sistem, ki da je »na nek način verificiran« in med pogajalci obstaja soglasje, kako ga bodo izpeljali. Minister Boštjančič je pojasnil, da so se dogovorili, da se bo implementacija novega plačnega sistema začela 1. januarja prihodnje leto in bo zaključena 1. januarja 2028. Hkrati je predvideno, na kakšen način se bodo plače uskladile v vmesnem obdobju. Kot je poudaril, ob vstopu v nov sistem noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Na splošni ravni se jim je uspelo dogovoriti tudi glede kriterijev za letni dopust v javnem sektorju, a se bo še treba dogovoriti glede specifik pri dopustih po posameznih plačnih stebrih. Po besedah Jakoba Počivavška je dokument dobra popotnica, da jeseni pogajanja tudi uspešno zaključijo.

Pomoč ribičem

Državni poslanci so pred parlamentarnimi počitnicami med drugim podprli tudi vladni predlog o spremembah zakona za pomoč ribičem, ki omogoča izplačilo nadomestila ribičem za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova in povračilo glob za kazni, ki jim jih Hrvaška izdaja zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. Država bo po potrebi zagotovila sredstva za povračilo glob, če bi hrvaški organi začeli postopke prisilne izterjave. Vse kazni, doslej izdane slovenskim ribičem, sicer skupno znašajo okoli 3,4 milijona evrov.

Dan civilne obrambe

Vlada je na sredini seji razglasila 28. september za dan civilne obrambe. Na ta dan je bil leta 1990 sprejet ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev k ustavi na področju ljudske obrambe, ki je temeljni dokument za obrambno načrtovanje, so pojasnili v sporočilu za javnost. Civilna obramba je poleg vojaške obrambe eden od dveh delov obrambnega sistema države, njen cilj pa je podpora Slovenski vojski in vojaški obrambi države ter ohranitev neprekinjenega delovanja oblasti in gospodarskih ter drugih dejavnosti, pomembnih za obrambo, preskrbo in preživetje prebivalstva. Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Kot so sporočili iz vlade, bo za ustrezno zaznamovanje dneva civilne obrambe skrbelo ministrstvo za obrambo.

Slovo od Anite Ogulin

V torek se je po težki bolezni v 73. letu starosti poslovila velika humanitarka Anita Ogulin. Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste Polje, kjer je od leta 1992 do leta 2015 kot prostovoljka opravljala sekretarko delo, od leta 2015 je kot prostovoljka zasedala funkcijo predsednice, so maja letos njej v čast preimenovali v Zvezo Anita Ogulin in ZPM. Kot so poudarili, je Anita Ogulin več kot 40 let kot pedagoška vodja spremljala otroke in mlade na specializiranih taborih, letovanjih, zimovanjih, potovanjih, izletih in strokovnih ekskurzijah, skozi katere je zaznavala težave in izzive na področju udejanjanja Konvencije o otrokovih pravicah. Bila je avtorica in soavtorica številnih programov, med katerimi izstopajo Avtobus sreče, Nikoli sam, Botrstvo v Sloveniji, Boom počitnice ter projekt Mladi in Evropa. Samo program Botrstvo je omogočil podporo več kot 13.000 otrokom, zbranih je bilo več kot 33 milijonov evrov sredstev. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med drugim ji je maja letos predsednica republike Nataša Pirc Musar za njeno življenjsko delo podelila državno odlikovanje zlati red za zasluge. Pokopali jo bodo z vojaškimi častmi.

Nova informacijska pooblaščenka

V sredo je posle informacijske pooblaščenke od Mojce Prelesnik prevzela Jelena Virant Burnik, ki jo je za informacijsko pooblaščenko državni zbor imenoval na predlog predsednice republike Nataše Pirc Musar. Kot vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu se je Jelena Virant Burnik do sedaj ukvarjala predvsem z varstvom osebnih podatkov pri sodobnih informacijsko-komunikacijskih storitvah in digitalnem marketingu. Mojca Prelesnik je včeraj prevzela vodenje STA.