Raziskovanje je vedno skupinsko

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 13. maj 2024 / 11:02

Doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm., iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je z raziskavo o rezultatih imunoterapije kot samostojnega zdravljenja ali v kombinaciji s kemoterapijo pri pljučnem raku postala finalistka 10. International Medis Awards.

Imunoterapija je ena od vrst sistemskega zdravljenja raka. V sodobnem kontekstu gre za zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk. »Imunske kontrolne točke so sistem, ki ga imajo vse naše celice. Namenjen je temu, da imunski sistem ne napada zdravih celic. Rakave celice so to 'izkoristile', da se pravzaprav skrijejo pred imunskimi celicami. Z zaviralci imunskih kontrolnih točk torej ponovno omogočimo svojemu imunskemu sistemu, da prepozna rakave celice in jih uniči,« je pojasnila doc. dr. Lea Knez. Imunoterapija z zaviralci imunskih kontrolnih točk se uporablja pri zelo različnih rakavih obolenjih.

Kako dobro nam gre

Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako učinkovita in varna je uporaba imunoterapije v rutinski klinični praksi. Zdravila so namreč vedno registrirana na podlagi podatkov iz kliničnih raziskav. »V kliničnih raziskavah je nekako tako, kot če bi gledali po televiziji, kako nam kuha nek super humarski mojster s super podporno ekipo, s super sestavinami, brez časovnih omejitev. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo rezultati boljši, kot ko se podviga lotimo sami. Podobno je, ko zdravljenje z zdravili, preizkušenimi v kliničnih raziskavah, prenesemo v rutinsko klinično prakso. V rutinski klinični praksi so bolniki bolj bolni, z več sočasnimi boleznimi in zdravili, zdravljenje se dogaja pod različnimi okolijskimi pritiski, z manj strogim spremljanjem itd. Zato se je pomembno vprašati, kako dobro nam gre v realnih pogojih zdravljenja,« je razložila.

Brez selekcijskih kriterijev

»Tako podrobno raziskavo omogoča predvsem odličen sistem dokumentacije na Enoti za internistično onkologijo Klinike Golnik. Za vsakega bolnika so namreč ob vsakem obisku izpolnjeni podrobni, poenoteni obrazci, kar posledično pomeni, da ni nobenih dvomov in prostora za interpretacijo,« je pojasnila doc. dr. Knez. V analizo so bili zajeti vsi bolniki, ki so se z imunoterapijo zaradi razsejanega nedrobnoceličnega pljučnega raka zdravili na golniški kliniki. Kot je še navedla farmacevtka, je prednost tovrstnih opazovalnih raziskav predvsem ta, da ni nobenih selekcijskih kriterijev, kar pri zdravljenju v realnem okolju omogoča tudi realne rezultate. »Ugotovili smo, da so preživetja bolnikov v naši rutinski praksi primerljiva s tistimi v kliničnih raziskavah, prav tako pa so v grobem primerljivi tudi neželeni učinki in varnost. To je seveda super, pozitivno presenečenje, saj navadno velja, da so rezultati iz realnega okolja nekoliko slabši kot rezultati pri kliničnih raziskavah,« je razložila doc. dr. Knez in pri tem dodala, da so raziskave vedno plod skupinskega dela, in rezultati sedanje raziskave so tudi kazalnik tega, kako dobro je organizirano celotno delo tima Enote za internistično onkologijo.