Rado Pintar (Foto: Gorazd Kavčič)

Kropa že v lepši podobi

Kropa, 27. novembra. Staro vaško jedro dobra dva meseca po vodni ujmi kaže navzven drugačno, lepšo podobo, v ozadju, skrito očem širše javnosti, poteka "bitka" za načrte, soglasja, rešitve, denar ...

V občini so že začeli pripravljati tudi podrobni prostorski načrt za osrednji in jugovzhodni del Krope, s projekti za gradnjo kanalizacijo in čistilne naprave ter za obnovo vodovoda pa se bodo potegovali tudi za kohezijska sredstva.

Kropa - Domačini opazujejo dogajanje v vasi, slišati je pohvale, da je bilo doslej veliko narejeno, pa tudi kritike, češ – lahko bi naredili še več, bolje, lepše … Še posebej se jezijo nad izgledom škarpe v bližini Placa. »Čez leto dni se bo navzven komaj še kaj videlo, da je ujma 18. septembra iznakazila stari del vasi. Večji problem je to, da se vaško jedro prazni in da je vse več hiš, v katerih ni »žive duše« ali je le še en stanovalec,« mi pravijo, kažejo prazne hiše in opozorijo tudi na hišo, za katero ne morejo navezati stika z lastnikom in že grozi, da bo zdrsnila po pobočju.

Ni enotnega sloga

Po Kropi se sprehodimo v spremstvu Rada Pintarja, vodje občinskega oddelka za infrastrukturo, in Marijana Ješeta, poveljnika občinskega štaba civilne zaščite, vmes se pogovarjamo tudi z domačini. »Kropa je očiščena, sanirani so vsi najbolj kritični odseki cest in struge Kroparice, najbolj poškodovani objekti so zaščiteni. Čaka nas še veliko dela, vodnogospodarske ureditve kličejo po rešitvah, urediti bo treba komunalno infrastrukturo,« pravi Pintar.

»Direkcija za ceste je na državni cesti zgradila oba oporna zidova, v zgornjem delu smo že lahko obnovili vodovod, za spodnji del pa smo tudi že izbrali izvajalca komunalnega opremljanja. Cesta in komunalna oprema na tem delu bosta urejeni najkasneje v enem mesecu. Kar zadeva občinske ceste, je najpomembnejša Gosposka ulica. Izdelali smo že idejne projekte za kanalizacijo in vodovod, narediti jih moramo še za ostalo komunalno opremo, z deli bomo začeli spomladi,« pravi Rado Pintar in poudarja, da so pri vseh posegih v Kropo glavni problem ureditve tlakov, ograj, opornih zidov in vsega drugega, kar je vezano na spomeniško zaščito. Kropa nima celovite rešitve, posledica so različne rešitve, različni slogi – in tudi pripombe domačinov na izgled škarpe v središču kraja. »Imamo tri različne izvajalce, vsak ima svojo tehnologijo, svoj material, svoj pristop. Dejansko se je pokazalo, da ni enovitega pristopa, zato bomo pri nadaljnjih posegih zahtevali večjo usklajenost,« pojasnjuje Pintar. Vodarji so v strugi Kroparice in hudournikov naredili najnujnejša dela, veliko dela jih še čaka pri čiščenju strug in odstranjevanju nanosov lesa. Pri vseh najbolj ogroženih hišah so zgradili nove škarpe.

Koruzni most bodo ohranili

In kaj se bo zgodilo s Koruznim mostom, ki je po mnenju nekaterih domačinov glavni krivec, da se je Kroparica razlila po starem delu vasi? Most naj bi ohranili. Občina je že naročila projekt, čakajo na smernice vodarjev in zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projektant bo do konca februarja predlagal rešitve, potem se bodo o njih pogovorili tudi s krajani. Pri vigenjcu Vice načrtujejo ureditev obvodnega parka, ki bo povezoval rake in vigenjc v neko celoto. Čez zimo naj bi za to pripravili načrte in pridobili soglasja. Ob Bodlajevem vigenjcu, ki ga je vodna ujma zelo poškodovala, so uredili oporni zid oz. brežino, občina pa je tudi že podpisala pogodbo z izvajalcem za obnovo. Slovensko peč so očistili, poskrbeti bodo morali še za zunanjo ureditev in v zaledju preprečiti potočku, da ne bo ogrožal stavbe.

Spomladi bodo v Kropi nadaljevali z deli, hitrost obnove bo odvisna tudi od denarja. Država jim je za letos in del tudi že za prihodnje leto odobrila 412 tisoč evrov, občina je po sklepu občinskega sveta namenila za najnujnejša dela 400 tisoč evrov, krajevna skupnost je na svojem računu za pomoč krajanom ter za urejanje komunalne infrastrukture zbrala 100 tisoč evrov. Na vprašanje, kako pri odpravljanju posledic ujme in obnovi Krope sodelujejo z domačini in zavodom za varstvo kulturne dediščine, Rado Pintar odgovarja: »Z domačini so edine težave tam, kjer posegamo na zasebna zemljišča, pri tem pa moram reči, da so trdi pogajalci. Z zavodom poteka normalen dialog, rešitev se ne da stresti iz rokava, za to je potreben čas.«

Oseminštirideset plazov in usadov

V občini so po besedah Marijana Ješeta ob nedavni vodni ujmi »evidentirali« 48 plazov in usadov, ki so povzročili približno pol milijona evrov škode. Najprej so se lotili plazu Črni potok, ki je grozil Kropi. Na Vodiški planini so urejali hudourniško strugo in jo v spodnjem delu očistili lesa, nad Kropo pa so uredili bazen za zadrževanje materiala. Po nekaterih ocenah je na pobočju še okrog 20 tisoč kubičnih metrov plazovine, ta bo počasi drsela po strugi in se na koncu »ujela« v bazenu, ki ga bodo po potrebi praznili. S tem bodo preprečili, da bi tekla po Kroparici in uničevala drče in druge vodne objekte. Na plazu so namestili senzorje in jih povezali s sireno v vasi. »Nevarnosti, da bi v Kropo pljusknil udarni val plazu, kot je bila ob vodni ujmi, ni več, hudournik lahko prinese le drobirski tok,« pravi Marijan Ješe in opozarja tudi na plazenje območja, kjer stoji cerkev. Gibanje terena se kaže v razpokah na stopnicah in cerkvenem zidu. Z župnikom se že dogovarjajo za celovito rešitev, ki bo tehnično zahtevna in finančno draga.

           

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 29. maj 2018 / 20:58

Nov športni park

Pod gradom Neuhaus v Tržiču je zaživel nov športni park, občina je vanj vložila 52 tisoč evrov. Občina ima načrte tudi z obnovo gradu.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...