Mag. Cveto Uršič

Manj brezposelnih invalidov

Mag. Cveto Uršič, generalni direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, doma iz Radovljice, ugotavlja, da se z uveljavitvijo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov zmanjšuje brezposelnost invalidov.

»S staranjem prebivalstva narašča delež ljudi s trajnimi okvarami zdravja, ki jih imajo invalidi že v mladosti ali v zrelem življenjskem obdobju. Država mora biti na te ljudi še posebej pozorna. Tudi zaradi tega pripravlja različne predpise, kot na primer zakon o izenačevanju možnosti invalidov in zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerimi bo prepovedala diskriminacijo na podlagi invalidnosti in zagotovila storitve in programe za socialno vključenost vseh invalidov.«

Radovljica – »Združeni narodi ocenjujejo, da je približno vsak deseti človek invalid. Če k njim prištejemo še njihove najožje sorodnike, potem ugotovimo, da se z invalidnostjo sooča vsaj četrtina prebivalstva. V Sloveniji je invalidov približno 170 tisoč, med njimi zlasti narašča delež težjih invalidov. Medicina je vse uspešnejša, vse več ljudi preživi bolezni in nezgode, seveda s trajnimi posledicami in okvarami, odgovornost države pa je, da invalidom prilagaja programe, spodbude, predpise in druge ukrepe«, ugotavlja Cveto Uršič in poudarja, da je danes kakovost življenja invalidov zaradi tehnološkega razvoja in drugačnega razumevanja invalidnosti bistveno boljša, kot je bila pred desetletji. Nekdaj so številni invalidi »pristali« v posebnih zavodih ali domovih za ostarele, danes se po zdravljenju in rehabilitaciji vračajo v domače okolje, kjer pa še vedno, žal, naletijo na različne ovire.

Zaposlili skoraj dva tisoč invalidov

»Naloga države in seveda tudi lokalne skupnosti je, da čimveč teh ovir odstrani. Ker so invalidi zelo raznolika skupina, so raznolike tudi ovire. Če, denimo, naredimo klančino na pločnik, odstranimo oviro za invalide, ki se lahko gibljejo le s pomočjo invalidskega vozička. Na povsem drugačne ovire naletijo slepi, gluhi, ljudje z motnjami v duševnem razvoju …,« pravi Cveto Uršič in ob tem navede dobre primere iz radovljiškega okolja. Ko je občina obnavljala mestno hišo, v kateri uradujejo župan in občinske službe, je vgradila tudi dvigalo za invalide, tudi Graščina bo po prenovi dostopna invalidom z gibalnimi težavami. »Vse, kar storimo dobrega za invalide, naredimo dobro tudi za starejše, za mame z otroki …,« pravi Uršič, tudi zadovoljen, da zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov že v poldrugem letu izvajanja daje dobre rezultate. Zakon je za spodbujanje zaposlovanja invalidov uvedel rehabilitacijo kot pravico, sofinanciranje prilagoditev delovnega mesta, nove oblike zaposlovanja za težje invalide in tudi kvotni sistem, po katerem morajo delodajalci z najmanj dvajsetimi zaposlenimi zaposliti od dva do šest odstotkov invalidov. Lani se je v Sloveniji na novo zaposlilo skoraj dva tisoč brezposelnih invalidov, v prejšnjih letih se jih je vsako leto le od osemsto do tisoč. V zaposlitveno rehabilitacijo in programe aktivne politike zaposlovanja se je lani vključilo več kot štiri tisoč brezposelnih invalidov, kar je skoraj četrtina več kot leto prej in tri petine več kot v letih 2001, 2002 ali 2003.

Država ne more vsega

»Na Gorenjskem prej nismo imeli nobenega izvajalca storitve poklicne rehabilitacije invalidov, zdaj imamo dva, enega na Jesenicah in drugega v Kranju, poleg tega imamo tudi tri centre, ki nudijo delo in zaposlitev oz. socialno vključenost težjim invalidom, ter več invalidskih organizacij, ki izvajajo posebne socialne programe. Posebej bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem v invalidskih organizacijah, med njimi so tudi iz Vita Gorenjske. Brez njih, brez zavzetosti in odgovornosti, s katero delajo v društvih, bi bila kakovost življenja invalidov prav gotovo bistveno manjša. Država s svojo javno službo ne more in tudi ne zna izvajati vseh programov, ki jih invalidi potrebujejo zaradi svoje invalidnosti,« ugotavlja Cveto Uršič.

Mag. Cveto Uršič

Cveto Uršič je prve stike z invalidi navezal preko svojih prijateljev, v študijskih letih je bil večkrat spremljevalec v programih obnovitvene rehabilitacije paraplegikov v Pineti na morju, v Prijateljstvu bolnikov in invalidov, z mnogimi je ohranil prijateljstvo do danes. Tudi na svoji poklicni poti se je ves čas srečeval z invalidi. Dobrih petnajst let je bil direktor programa v Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani. Napisal je več kot dvesto raziskav, knjig in strokovnih člankov, največ s področja človekovih pravic invalidov in zaposlovanja. Aktiven je v strokovnih združenjih in invalidskih ter humanitarnih organizacijah doma in v tujini. Predaval je na Socialni zbornici Slovenije, GEA College, Fakulteti za socialno delo … Leta 2004 in v začetku 2005 je bil nepoklicno direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Pred tremi leti je na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve prevzel vodenje direktorata za invalide.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 4. december 2012 / 07:00

Hotelska dejavnost na Jezerskem

Sodelujoče v anketi smo vprašali, katere naložbe v občini morajo biti prednostne in kako bi morali razvijati hotelsko dejavnost na Jezerskem. Zanimalo nas je tudi, ali se anketirani strinjajo s s...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Manj brezposelnih invalidov

Mag. Cveto Uršič, generalni direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, doma iz Radovljice, ugotavlja, da se z uveljavitvijo zakona o zaposlitveni rehabilitaci...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Preselili se bodo v Gorenjca

Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica je za potrebe varstveno delovnega centra začel obnavljati prostore v stavbi nekdanjega Gorenjca.

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Bravo za otroke z disleksijo

Radovljica - Novembra letos so na Gorenjskem ustanovili podružnico društva Bravo, namenjeno ljudem z disleksijo. To je v Sloveniji že šesta podružnica, njeni pobudnici pa sta bili dr. M...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Kropa že v lepši podobi

Kropa, 27. novembra. Staro vaško jedro dobra dva meseca po vodni ujmi kaže navzven drugačno, lepšo podobo, v ozadju, skrito očem širše javnosti, poteka "bitka" za načrte, soglasja, rešitve, denar ...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Pr´ Boltarju šest plazov

Na Boltarjevi kmetiji na Zgornji Lipnici se je v septembrskem neurju sprožilo šest plazov.