Udeleženci, skupaj jih je bilo okoli dvesto, prihajali pa so posamično in v skupinah, so najprej prevzeli že pripravljene sadike dreves.

Zasadili dva tisoč mladih dreves

Okoli dvesto prostovoljcev se je v soboto dopoldne zbralo na robu severne obale Bohinjskega jezera in se pridružilo vseslovenski prostovoljski akciji sajenja dreves, ki jo je, letos že peto leto zapored, organizirala družba Slovenski državni gozdovi.

Posadili so po dvesto sadik jerebike, rdečega bora, češnje, ostrolistnega javorja in lipe ter štiristo sadik jelke in šeststo sadik macesna.

Ribčev Laz – »Že dvajset let nismo bili v Bohinju, zato smo se tokrat z namenom, da naredimo nekaj dobrega za okolje, odločili, da pridemo prav sem. Sicer delam na področju transporta, zato mi je posebno pomembno, da naredim nekaj za okolje – ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji,« je povedal eden od udeležencev sobotne akcije z naslovom Pomladimo gozdove 2024, v okviru katere je družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) organizirala sadnjo dreves na petih lokacijah po Sloveniji.

»Vsako leto smo na drugi lokaciji, letošnjo smo izbrali, ker je bil tu lani poleti vetrolom, katerega rezultat je ogolela površina tik ob jezeru. Za Bohinj kot eno od lokacij smo se odločili tudi zato, da pokažemo, kakšno škodo lahko povzročijo ujme, in obenem pripomoremo k hitrejši obnovi tega turistično močno obremenjenega območja,« je povedal Luka Seidl, vodja ljubljanske enote SiDG. »Nismo pričakovali tako velikega obiska, smo pa res veseli vsakega prostovoljca, ki se nam je pridružil.«

Tudi v Bohinju se je, tako kot na vseh drugih lokacijah, delovne akcije udeležilo tudi več organiziranih skupin, kot so taborniki, skavti, osnovnošolci, dijaki, študenti, civilne iniciative in podjetja. Ker je sadnja preprosto opravilo, je bilo kot vsako leto tokrat v gozdovih tudi veliko družin, ugotavljajo organizatorji.

Glavni namen prostovoljske akcije je ozaveščati širšo javnost o pomenu gozdov, o tem, da lahko prav vsi prispevamo k obnovi poškodovanih gozdov in da moramo skupaj ohraniti gozdove za prihodnje generacije, so še poudarili.

»Do vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, namreč lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti.«

Dogodek, ki so ga letos organizirali petič zapored, pa je bil kot vsako leto tudi priložnost za druženje ljudi, ki jim ni vseeno za naravo, dodajajo.

V Bohinju so tokrat posadili dva tisoč sadik različnih drevesnih vrst, po dvesto sadik jerebike, rdečega bora, češnje, ostrolistnega javorja in lipe ter štiristo sadik jelke in šeststo sadik macesna.

»Vrste, ki smo jih sadili, je izbral Zavod za gozdove glede na rastišče; načeloma pa gremo vedno v korak z naravo in izberemo tiste drevesne vrste, ki na tem območju rastejo že sicer. Po drugi strani pa večja pestrost zmanjšuje možnost, da bodo ekstremni dogodki, kot so ujme, prizadeli vse vrste naenkrat,« je še pojasnil Seidl.

Povedal je še, da bodo v prihodnjih letih v sodelovanju z Zavodom za gozdove na novo pogozdeno območje posebej pozorno spremljali in zanj skrbeli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / petek, 8. junij 2007 / 07:00

Iz gradu so se preselili v šolo

Varovanci škofjeloške enote VDC Kranj, ki so imeli prostore dnevnega centra v starološkem gradu, so se ta teden preselili v prostore bivše srednje šole za slepe in slabovidne.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...