Teden gluhih

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. oktober 2023 / 08:25

Po svetu je 75 milijonov gluhih, v Sloveniji približno 1500 – in okrog tisoč jih uporablja slovenski znakovni jezik. Leta 1959 je Svetovna zveza gluhih sprejela mednarodni dan gluhih, kasneje mednarodni teden gluhih, ki ga zaznamujemo v drugi polovici septembra; 23. september je tudi svetovni dan znakovnih jezikov.

Svet, v katerem lahko gluhi uporabljajo znakovni jezik povsod – takšen je bil letošnji slogan ob mednarodnem tednu gluhih, ki je potekal od 18. do 24. septembra. Mednarodni teden gluhih je praznovala tudi gluha skupnost v Sloveniji. Ob tej priložnosti prireditve in dogodke vsako leto pripravi eno izmed lokalnih društev Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Letos jih je Medobčinsko društvo gluh in naglušnih Velenje, ki praznuje 60-letnico delovanja. Ves teden je potekal tudi tečaj slovenskega znakovnega jezika. Sledili so letošnjemu motu, da bi čim več ljudi na svetu znalo znakovni jezik. Ta ni uporaben samo pri sporazumevanju z gluhimi, velikokrat pride prav tudi pri vsakdanjem sporazumevanju. Znakovni jezik temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanja telesa.

Kot so pojasnili v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, je bila Slovenija prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v ustavo vpisala znakovni jezik. »Znakovni jezik je kot materni jezik gluhih priznan v 76 od 196 držav po svetu. Kljub temu da je pravica do uporabe slovenskega znakovnega jezika pred dvema letoma postala ustavna pravica, se gluha skupnost še vedno bori, da bi država zagotovila sistemski razvoj in financiranje slovenskega znakovnega jezika ter da bi se gluhi otroci o slovenskem znakovnem jeziku lahko učili v slovenskem znakovnem jeziku,« poudarjajo.

»Ob mednarodnem dnevu gluhih ponovno poudarjamo nerealizirano ustavno spremembo o implementaciji 62.a člena ustave, ki govori o znakovnem jeziku, in zavezo države, da uredi sistemsko skrb za razvoj in financiranje enega od uradnih jezikov Slovencev z izgubo sluha – slovenskega znakovnega jezika. Ob tem ponovno poudarjamo veliko težavo oseb z izgubo sluha glede dostopnosti do informacij in komunikacije, glede nedostopnosti sej državnega zbora, nedostopnosti vseh programov na televizijah brez sprotnih podnapisov, nedostopnosti gledaliških predstav, državnih prireditev in še bi lahko naštevali. Kljub vsem sprejetim predpisom so osebe z izgubo sluha še vedno potisnjene na rob družbenega dogajanja,« je povedal Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Poudarja tudi, da je izguba, okvara ali poslabšanje sluha med najpogostejšimi oblikami oviranosti ter povzroča socialni umik, izolacijo in potencialno razvoj motenj v duševnem zdravju. Opozarja, da je med mladimi vedno več oseb z okvaro sluha zaradi čezmernega glasnega poslušanja glasbe na koncertih, preglasne in čezmerne uporabe slušalk in hrupa iz okolja.