Ivan Grohar med revščino in genialnostjo

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (53)

Angleški pisec Aldous Huxley je zapisal: »Kako veste, da Zemlja ni pekel kakega drugega planeta?« Tako bi se lahko vprašal tudi slovenski slikar Ivan Grohar. Rodil se je 15. junija 1867 v bajtarski družini v Spodnji Sorici. Bil je med impresionisti, ki so ponesli slavo slovenskega slikarstva v svet, vendar pa tudi poniževan in žaljen.

V mladosti se je preživljal s priložnostnimi kmečkimi in gozdarskimi deli. Kot izredno nadarjen je dobil podporo kranjskega deželnega odbora, da je lahko obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu. Naredil je sprejemni izpit na dunajski akademiji, vendar so ga vseeno zavrnili zaradi neustrezne šolske izobrazbe.

Po vrnitvi se je seznanil z Rihardom Jakopičem. Izmenično je živel v Sorici in Ljubljani. Vse bolj je uspeval kot slikar nabožnih podob. Dobil je celo naročilo za dve sliki za novo cerkev na Brezjah. Bili sta sprejeti z nedeljenim priznanjem. To mu je leta 1901 odprlo pot za poslikavo trnovske cerkve v Ljubljani. Čeprav je odbor Društva za krščansko umetnost njegove načrte odobril, so mu delo zaradi zakulisnih kritik odvzeli, že narejeno sliko pa so prebelili. Deležen je bil surove in žaljive kritike.

Po tako hudem udarcu je živel v skrajni revščini. V upanju, da bo le kaj prodal, si je iz blagajne Slovenskega umetniškega društva začel izposojati manjše zneske. Člani društva so ga obsodili poneverbe, sodišče pa ga je obsodilo na tri mesece zapora. Nekdanji znanci so se mu javno odrekli. V oporo mu je bil edino Rihard Jakopič.

Julija 1903 je na Dunaju najel atelje in se povezal s slovenskimi intelektualci. Po Jakopičevem nasvetu je lastniku uglednega razstavnega salona Miethkeju predlagal razstavo »neodvisnih slovenskih umetnikov«. Na razstavi so se v klubu Sava združili Grohar, Jakopič, Vesel, Sternen, Jama, Berneker in še nekateri. Razstava je imela velik odmev v dunajski javnosti in pomeni enega največjih uspehov slovenskega slikarstva.

Kljub težkim razmeram je Grohar zelo veliko razstavljal. V slovensko slikarstvo je vnesel skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike in mu vdihnil simbolični in tudi rahločutno socialni in nacionalni značaj. Zaupal je v lastno intuicijo. Naslikal je okoli 260 slik.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Predosljah pri Kranju se je 13. 6. 1910 rodil narodni delavec Anton Orehar. V avstrijskih in italijanskih taboriščih je bil po letu 1945 glavni duhovnik med begunci.

V Križu pri Komendi se je 14. 6. 1737 rodil duhovnik in narodni buditelj Anton Breznik. Objavil je prvo pravo gospodarsko pratiko v slovenskem jeziku.

V Šenčurju se je 14. 6. 1886 rodil kipar in medaljer Anton Sever.

V Kropi se je 15. 6. 1749 rodil slikar Janez Potočnik, eden prvih portretistov meščanov.

V Jaršah pri Mengšu se je 15. 6. 823 rodil veleindustrialec Peter Majdič.

V Križah se je 18. 6. 1896 rodil Maistrov borec, pravnik in zgodovinar Lojze Ude.

V Dolenji vasi pri Ribnici se je 19. 6. 1876 rodil Peter Kozina, ustanovitelj Peka Tržič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 9. december 2010 / 07:00

Božično drevo so letos prispevali Šenčurjani

Šenčur - V središču Šenčurja so minuli petek že dvanajstič postavili božično-novoletno drevo. Tudi letos so sledili tradiciji, da ga vsako leto postavi druga vas oziroma krajevna...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.