Nagrada, če niste na »bolniški«

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 8. februar 2024 / 07:39

Škofjeloška družba LTH Castings je z novim letom uvedla finančno nagrajevanje zaposlenih, ki ne gredo na bolniški dopust. Večina kazalnikov bolniške odsotnosti v Sloveniji se v zadnjih letih sicer povečuje.

Kranj, Škofja Loka – V podjetju, ki velja za enega največjih zaposlovalcev v regiji, so nam o razlogih za takšno odločitev povedali, da najvišjo dodano vrednost predstavljajo ravno zaposleni, vodstvo pa se trudi zagotavljati stabilno delovno okolje in skrbi za zdravje in varnost pri delu ter pošteno plačilo. Hkrati poudarjajo, da zaposleni vsako leto prejmejo božičnico in regres v maksimalnem znesku.

Novi model zaradi povečanega absentizma

V zadnjem času pa se srečujejo s povečanim absentizmom, ki predstavlja vedno večjo težavo. »Letošnja uvedba novega modela je bila predvsem posledica tega, da smo v letih, ki so sledila pandemiji, zaznali porast koriščenja kratkotrajnega bolniškega dopusta. Konstantnemu trendu se zaradi dejstva, da je vsak zaposleni za nas zelo dragocen, posvečamo z več zornih kotov,« so pojasnili v podjetju LTH Castings, kjer dodajajo, da nikakor ne želijo, da bi zaposleni na delovno mesto prihajali bolni. »Nagrajevanje tistih, ki imajo manj bolniških odsotnosti, je namenjeno spodbudi za skrb za lastno zdravje. Obenem si želimo, da to nagrajevanje prispeva tudi k izkoreninjenju neželenih zlorab bolniških odsotnosti, ki v določenem deležu obstajajo povsod. Ravno te zlorabe velikokrat povzročajo pri načrtovanju dela težave in nezadovoljstvo,« še pojasnjujejo in dodajajo, da so novi model pripravili skupaj s sindikatom podjetja, ki ga v celoti podpira, in da sledi uveljavljenim praksam v Sloveniji. Z njim želijo »nagraditi posameznike, ki delajo, ko je nekdo odsoten in mora proizvodni proces normalno teči«.

Na vprašanje, na kakšen način spodbujajo zaposlene k zdravemu življenjskemu slogu, pa odgovarjajo: »Zaposlene že več kot desetletje ozaveščamo o zdravem načinu življenja ter promoviramo zdrav življenjski slog. Naše dosedanje aktivnosti spodbujanja zdravja in dobrobiti zaposlenih med drugim vključujejo spodbujanje športnih aktivnosti – imamo interno športno društvo Aktiv, ki je zelo dejavno, izobražujemo o skrbi za zdravje, organiziramo redne zdravstvene preglede, omogočamo cepljenje proti gripi in covidu-19 ...«

Izzivi tudi drugod

LTH Castings ni edino podjetje, ki uporablja podobno nagrajevanje zaposlenih. V družbi Niko iz Železnikov je denimo višina božičnice odvisna tudi števila dni prisotnosti na delu oz. bolniškega dopusta, v času epidemije covida-19 pa so višji znesek dobili tudi tisti, ki so se cepili.

Z izzivom povečevanja bolniških odsotnosti se srečujejo tudi druga podjetja. Kot je pred časom na posvetu v Kovačnici povedala vodja kadrovske službe v kranjski Iskri ISD Barbara Mulej, so zaradi zlorab bolniškega dopusta uporabili tudi kontrole odsotnosti med zaposlenimi, na zdravnike pa je naslovila apel, naj jih ne odobravajo, ne da bi pacienta sploh videli in pregledali, saj to negativno vpliva na zavzetost tistih delavcev, ki prihajajo na delo in so zaradi odsotnosti sodelavcev še bolj obremenjeni.

Na Gorenjskem 130 tisoč primerov bolniških odsotnosti

Kaj pa pravi statistika? Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2022, se je v primerjavi z letom prej večina kazalnikov bolniške odsotnosti v Sloveniji povečala. V povprečju je bilo izgubljenih več koledarskih dni, odsotnih je bilo več zaposlenih, ti so bili odsotni tudi večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas. Na sto zaposlenih je bilo 160 primerov bolniške odsotnosti, en primer pa je v povprečju trajal 13 dni. Zaradi bolniške odsotnosti je bilo izgubljenega 5,9 odstotka koledarskih dni v letu 2022.

Podoben trend je zaznati tudi na Gorenjskem. Število primerov na sto zaposlenih je od predkoronskega leta 2019 naraslo s 114,4 na 159,4 oz. z dobrih 90 tisoč na 130 tisoč. Odstotek izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniških odsotnosti na Gorenjskem pa je v istem obdobju zrasel s 4,6 na šest odstotkov. V povprečju je odsotnost trajala 13,7 dneva.