Tako drugačni, tako skupaj

Več razkriva naslov razstave Srečanje treh notranjih potovanj v jeziku likovnega sveta, ki so jo v petek odprli v galeriji DPD Svoboda v Žireh. Morda izvemo ob likovnih delih treh umetnikov, domačinke kiparke Katje Bogataj, kiparja Mateja Plestenjaka iz Škofje Loke in slikarja Giga de Brea z Goriškega.

Žiri – Že ob hoji po stopnišču v prvo nadstropje, kjer je v Zadružnem domu Žiri galerija DPD Svoboda, se srečamo z osvetljeno v kovino izrezano podobo Ivana Tavčarja, umetniškim delom, ki ga je kiparka Katja Bogataj pred leti ustvarila v okviru Kolonije Iveta Šubica v Poljanah. Vsekakor dober znak in hkrati namig na poti do galerije, polne obiskovalcev, ki si ogledujejo razstavljena dela, se ob njih pomenkujejo in so v pričakovanju odprtja razstave treh umetnikov, ki so tokrat oblikovali sožitje v skupni galerijski postavitvi.

Sobivanje umetniških samosvojosti

Domačinka, akademska kiparka Katja Bogataj, spiritus agens pri organizaciji razstave, je tokrat moči združila z dvema kolegoma, akademskim kiparjem Matejem Plestenjakom iz Škofje Loke, s katerim med drugim sodelujeta v Združenju umetnikov Škofja Loka, in gostom z Goriškega, akademskim slikarjem Gigom de Breo. Torej v galeriji v Žireh – med Škofjo Loko in Gorico. »Dva moška – ena ženska, dva učitelja v srednji šoli – ena vedno znova učenka, dva kiparja – en slikar, onadva generacijsko blizu – jaz nekoliko mlajša ... pa še nekaj kontrastov, ki nas razlikujejo, hkrati pa povezujejo, bi lahko naštela,« skupno akcijo pojasnjuje kiparka iz Žirov. »Gigove slike krajin, moje fotografije in video na stenah in skulpture, ki jih predstavljava z Matejem, na tej razstavi sobivajo.«

Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn pa je v nagovoru poudarila: »Vasilij Kandinski je zapisal: 'So resnične umetnine, ki izžarevajo ustvarjalčevega duha in črpajo moč in eksistenco iz umetnika samega.' Pogled na tu razstavljena dela dokazuje, da so tu med nami trije takšni ustvarjalci, trije umetniki, ki svojo samosvojost gojijo na ravno tak način, da črpajo iz svoje notranjosti, iz svojih notranjih svetov.« Da vsak od predstavljenih avtorjev živi in ustvarja v svoji intimni oazi, v kateri se počuti povsem suverenega, v tej ustvarjalni oazi pa lahko tudi največ doseže.

Pokrajine kot odsev duše

Slikar Gigo de Brea je razpet med Novo Gorico, kjer poučuje likovno vzgojo na tamkajšnjih srednjih šolah, in Novelom na Krasu, kjer živi in ustvarja. »Sicer večinoma slikam večje formate slik, tokrat pa sem za razstavo izbral manjša olja v običajnih formatih,« pove slikar; da gre za dela iz cikla, ki ga je poimenoval Planetarna pokrajina. »Gigo de Brea je našel svojo pot v svet krajinskih prostranstev. Ko gledamo njegove slike, čeprav vidimo neko krajinsko tektoniko in čutimo nekakšen krajinski obraz, hkrati njegovih pokrajin vendarle ne moremo primerjati z resničnimi. To je tudi avtorjev ustvarjalni cilj,« o njegovih delih pove umetnostna zgodovinarka. »Vsi zunanji nagovori, zunanje informacije se usidrajo v njegovi notranjosti in lahko rečemo, da so te pokrajine odsev z gladine njegove duše.«

Skulpture, fotografije, video, zvok

»Katja Bogataj je na eni strani zavezana tradiciji in ustvarja zelo ženstveno, je v svoji umetnosti čuteča, na drugi pa uporablja grobe materiale, kot je recimo železo. Posveča se tako klasičnemu kiparstvu kot fotografiji, videoinstalcijam in drugim intermedijskim postavitvam,« o kiparkini univerzalnosti pove Anamarija Stibilj Šajn; da svoje izkušnje, spoznanja in čutenja prenaša v različne medije. »V veliko njenih skulpturah glede na določene formalne rešitve čutim dialog med ženskim in moškim principom, ne nazadnje pa jo zanima tudi figura.«

Na razstavi si lahko ogledamo nekaj del iz kiparkinega zadnjega ustvarjalnega obdobja, kot sama poudari, pa je pripravila tudi nekaj večmedijskih vsebin, ki so preplet njenega sodelovanja z videoprodukcijo v produkcijski hiši D.K. Videoprodukcija.

Simbolika živalskih podob

»Ko sem bil povabljen k skupinski razstavi, sem brez pomislekov potrdil sodelovanje. Prav v tem, da smo si tako različni in se v svoji umetnosti različno izražamo, sem poiskal prednost te razstave. Hkrati pa smo si zelo podobni, saj vsi trije ustvarjamo predvsem skozi lastne notranje izzive. Razstava je zanimiva tudi, ker je odlična simbioza različnosti,« pove Matej Plestenjak.

Glede na to, da na tej razstavi predstavlja predvsem skulpture s podobami iz živalskega sveta, ga umetnostna zgodovinarka uvršča med vidne predstavnike animalistične umetnosti pri nas. »V komponiranjih različnih oblik, gradnikov in materialov avtor kaže svojo izjemno domiselnost, hkrati pa je v njegovih delih prisotno tudi mnogo simbolike. Njegove živali nas ne nagovarjajo le z naravnimi potezami, ampak je v njegovih artefaktih prisotnega še mnogo več, tudi simbolno in globlje sporočilnega.«