Ali znamo slediti umetnosti

Sodobna civilizacija je v težavah. Človeška družba se v aktualnem času srečuje s številnimi problemi in zagatami, tako z osnovnimi bivanjskimi kot s tistimi, ki jih s seboj prinašata sicer dobrodošla, a za človeški um včasih prehitra znanstveni in tehnični napredek. Tudi naravnemu okolju, ki ga imamo ljudje v nekakšnem najemu od planeta Zemlja, ne gre najbolje. Da vse to opazimo, ni potreben nek poseben napor, le ozreti se je treba v svet, kaj se v njem dogaja v aktualnem prostoru in času, morda zgolj malo poguglati z domačega naslanjača. Pot do spoznanja, ki od nas zahteva, da se nad tem vsaj zamislimo, kaj šele po svojih zmožnostih ukrepamo, je mnogo daljša in na nekaterih delih tudi strma.

Seveda nas na vse zapisano vedno znova opozarjajo znanstveniki in raziskovalci na različnih področjih. Pomembno vlogo na poti do spoznanja pa imata tudi kultura in umetnost. Kako le? Mar niso prav delavci v kulturi in ustvarjalci v različnih umetnostih mnogokrat prvi znanilci sprememb in hkrati tisti, ki te odražajo, naj bo v lokalni ali pa globalni družbi? Če nam literat, najprej pesnik in za njim pisatelj, o tem lahko sporočata prva, je pot do gledališke predstave nekoliko daljša, še dlje zaradi produkcijskih in finančnih okoliščin traja, da nas do spoznanja povedejo ustvarjalci v filmu. K spoznanju vodi tudi glasba in likovnik je tisti, ki svoj pogled na težavo lahko pojasni nemudoma in takoj.

Med slednje zagotovo sodi Tomato Košir, po rodu Kranjčan, ki bo jutri zvečer na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku stopil na oder Cankarjevega doma kot eden letošnjih prejemnikov nagrade Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Vrhunski grafični oblikovalec in vizualni komentator je s svojimi deli prepoznaven doma in v tujini. Njegova oblikovalska dela, celostne grafične podobe, vizualni komentarji v časnikih, revijah in še mnogokje ne poznajo meja. V svojih oblikovalskih mojstrovinah na likovno kakovosten, grafično izčiščen in sporočilno jasen način govori univerzalni jezik. Njegova dela odsevajo trenutno družbeno situacijo in bralca pozivajo h globljemu razmisleku.

Ja. Pomembno je znati prisluhniti in slediti umetnosti in umetnikom, tudi vsem drugim letošnjim nagrajencem – baletniku in koreografu, pesnici in prevajalki, dramski igralki, operni pevki, še eni pesnici, avtorju stripov ter scenaristki in režiserki. Z umetnostjo je pot k spoznanju lažja.

Zato slavimo slovenske umetnice in umetnike. Njihova ustvarjalna moč nam bo pomagala, da bomo bolje razumeli svet, v katerem živimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 14:39

Papirnatim obrazcem je dokončno odklenkalo

Kranj – Od letos dalje je vlaganje zahtevkov za vračilo trošarine možno le še v elektronski obliki. To velja tudi za vračilo trošarine za gorivo, ki ga kmetje in lastniki gozdov uporabljajo za pogo...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:25

Za brata prepisala Sveto pismo

Lucija Rožman je bratu duhovniku Bernardu za novo mašo podarila ročno prepisano Sveto pismo.

Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:12

Poletna noč

Nočna mestna neonska panorama, nad katero se bohotijo magično obarvane meglice, ožarjene z julijsko polno luno ter s hipnotičnimi bliski v daljavi, deluje kot antologijski prizor iz fantazijskega f...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:11

Prevarana Slovenija

»Če upoštevamo oceno francoskega inštituta Crest, je v slovenskih rokah ostalo približno deset tisoč ton orožja, zlasti streliva in minskoeksplozivnih sredstev. V poročilu londonske konference je b...

Nasveti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:10

Počitniški dan

Ladjica drsi po Vrbskem jezeru na krožni vožnji. Z dnevno vozovnico vstopiš in izstopiš na katerikoli postaji. Z Izbranim se odločiva za Ribnico (Reifnitz) in Otok (Maria Wörth). V Ribnici počitniš...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:09

Dekla

»V dopoldanskem času, ko so bili bratje v službi, oče pa je spal, sem lahko smuknila na svobodo. Pogosto sem zavila v knjižnico. Tam je delala neka mlada ženska, Živa po imenu. Spoprijatel...