Slovenija je zanj najboljša država

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / nedelja, 16. oktober 2016 / 17:20

Noah Charney je Američan, ki je živel že v desetih državah in dvanajstih mestih, a odkar ga je ljubezen pripeljala v Kamnik, je prepričan, da je Slovenija najboljša država na svetu. Je tudi eden boljših ambasadorjev naše države, saj kot pisatelj in kolumnist svoje zadovoljstvo izraža tudi po tujih medijih.

Noah Charney je ameriški profesor, kolumnist in pisatelj, ki je na svojem doktorskem študiju v Ljubljani, kjer se je posvetil arhitektu Plečniku, spoznal v Tunjicah pri Kamniku rojeno Urško, ki je pred osmimi leti postala njegova žena. Sprva sta živela v Italiji, ko pa sta se odločila za svojo družino, sta se preselila v Slovenijo, v Kamnik, kjer živita še danes.

»Odločitev za to je bila povsem preprosta. Že zelo kmalu sem vedel, da želim živeti v Evropi, saj mi Združene države Amerike kot država niso všeč, ko pa sem spoznal življenje v Sloveniji, sem vedel, da želim živeti prav tu,« z značilnim ameriškim zanosom v simpatični slovenščini, pri kateri ga mučijo predvsem skloni in končnice, razlaga šestintridesetletni Noah, ki navdušenja nad svojim novim domom ne skriva. »Težava je le v tem, ker se Slovenci sami ne zavedate, v kakšnih razmerah živite, in ste večno nezadovoljni. Svoje države preprosto ne cenite. Šele tujci, ki pridemo od drugod, in vemo, kako se živi v drugih državah, vam lahko to osvetlimo. Glede na to, kako je v Sloveniji čisto in varno, kako država poskrbi za vas in koliko morate za to plačati, je Slovenija najboljša država na svetu. Tudi v Ameriki lahko dobimo najboljše stvari, a je za vse treba zelo drago plačati,« pravi in doda, kako ni mogel verjeti, da so naši vrtci lahko tako poceni in hkrati kakovostni. V Ameriki namreč varstvo zgolj za enega otroka stane več tisočakov. Tudi šolski in zdravstveni sistem se mu zdita zelo dobro urejena in pa ugodnosti, denimo otroški dodatek, ki jih imajo pri nas mlade družine. »Ko po televiziji gledam poročila in novice iz ZDA, ne morem verjeti, da bi si kdo želel živeti tam, pa vseeno so ZDA za mnoge Evropejce še vedno sanjska destinacija,« pravi Noah in priznava, da svoje domovine prav nič ne pogreša. Morda edino ameriški zajtrk in njihove palačinke, ki jih tu v kavarnah ni moč dobiti.

Običaje svoje nove domovine odkriva z vedno odprtimi očmi in poln navdušenja. Odprt, kakršni Američani navadno so, mu nikdar ničesar ni nerodno vprašati, zato z veseljem odkriva razlike med obema kulturama in razloge za to. Razlik je kar nekaj in še danes se mnogim rad nasmeje. »Zelo zanimivo in smešno mi je bilo, ko sem tu prvič praznoval rojstni dan in so se vsi povabljeni postavili v vrsto in mi na povsem enak način čestitali – vse najboljše za rojstni dan. Tako resno in formalno. In vsak mi je prinesel le eno darilo, kar mi je bilo nenavadno, saj si Američani nenehno podarjamo stvari. Zelo zanimivi so mi tudi oglasi za meso. Slovence surovo piščančje meso v katalogih denimo spomni na slastno kosilo, Američane pa zgolj na salmonelo. Tu pa so seveda še hišni copati, ki presenetijo in navdušijo prav vsakega tujca v Sloveniji. Pri nas se namreč po domovih sprehajamo v istih čevljih kot zunaj, a odkar sem doma v Sloveniji, si tega ne predstavljam več. Tudi moji družini sva z ženo domov poslala petdeset parov copatov, kar je bilo eno bolj eksotičnih daril,« v smehu razlaga Noah, ki dokazuje, da se v Sloveniji da preživeti tudi, če si tujec in pisatelj. Sam med drugim na Filozofski fakulteti v Ljubljani vodi delavnice za vse, ki se želijo naučiti pisati in za svoje pisanje tudi dobiti plačilo, piše pa tudi knjige in več kolumn, tudi za tuje medije.

Vsak drugi torek v mesecu ima tudi predavanja v Knjižnici Domžale pod zanimivim naslovom Slovenologija. Na njih skupaj z gosti na sproščen in tudi humoren način razkriva, kakšno je življenje tujca v Sloveniji in kakšne razlike in podobnosti opaža sam.