Med Bosno in Ameriko
Redko se zgodi, da nekdo suvereno govori in piše v obeh jezikih, maternem in privzetem. Tak primer je bosansko-ameriški pisatelj Aleksandar Hemon, rojen v Sarajevu leta 1964, od leta 1993 pa živi in ustvarja v Ameriki …
Iz Sarajeva v Ameriko
Kdaj je odšel v Ameriko? »Moji starši so odšli ob samem začetku obleganja, prvi dan, nekaj časa so prebili v Bosni in Vojvodini, konec leta 1993 pa so odšli v Kanado. Takrat sem imel slabo vest, ker nisem bil v Sarajevu. Sarajevo imam rad, pred vojno sem celo pisal kolumno, ki se je imenovala Sarajevo republika. Lahko rečem, da sem bil sarajevski nacionalist. Seveda sem imel slabo vest, ker so bili številni moji prijatelji takrat tam. Potem pa sem dojel, da se ne bi nič spremenilo, če bi bil tam tudi jaz. Na drugi strani pa bi kot pisatelj o tem lahko pisal. To je edino, kar obvladam. Začel sem pisati v angleščini, in kot ste opazili, se velik del mojih knjig ukvarja s to tematiko – vojno v Bosni, obleganjem Sarajeva, razpadom Jugoslavije ter povojnim življenjem, tranzicijo in življenjem v diaspori. Menim, da sem 'diasporični' pisatelj, ne le zato, ker to opisuje moj življenjski položaj, ampak tudi zato, ker je bosanska družba postala 'diasporična'. Četrtina njenega prebivalstva je v diaspori. Tako vidim svojo vlogo v tem. Teoretično večino svojega življenja živim v Ameriki, pišem v angleščini in bi lahko začel pisati o stvareh, ki z Bosno ali diasporo niso povezane.« Ga imajo Američani za ameriškega ali bosanskega pisatelja? »Američan je državljanstvo, ne etnična identiteta. V okviru državljanstva pa so variacije: ameriški Italijani, ameriški Bosanci, italijanski Američani in tako naprej. Ameriški jezik in kultura sta dovolj odprta, da lahko absorbirata ljudi, ki prihajajo iz drugih držav. /…/ Včasih se mi zdi, da sem dosegel določeno raven in da ne morem više, ker sem vendarle tujec. Ne zato, ker sem Bosanec, ampak zato, ker pišem o Bosni in Jugoslaviji, le malo o Ameriki. Ameriška kultura ima rada, da se piše o Ameriki. Tako kot ima slovenska kultura rada, da se piše o Sloveniji.«
Biden ali Trump
Novembra 2024 bodo v ZDA predsedniške volitve? Biden ali Trump? »Biden je 'flajšter'. Trump ni vzrok za krizo v Ameriki, temveč je njen simptom in posledica krize. Biden upočasnjuje proces, ki poteka že nekaj časa, vendar ga ne more ustaviti, ker je precej star in staromoden glede izvajanja ameriške politike in situacije v ameriški družbi. Kriza pa se ne bo končala, ne glede na to, kdo bo izvoljen na prihodnjih volitvah. Ne bo mogel rešiti vseh težav. Če bo zmagal Trump, bo ameriške demokracije verjetno konec. Če bo zmagal Biden, bodo desničarji še naprej napadali ameriško demokracijo, vztrajali bodo pri konfliktu, nasilju, ampak se mi zdi, da bomo imeli še nekaj časa, da najdemo način, da proces ustavimo. Vendar verjamem, da se ta konflikt, ta spopad, ta revolucionarni fašistični duh v Ameriki, ki ga izraža republikanska stranka, ne more ustaviti s političnim procesom. Nepolitični proces pa lahko vsebuje nasilje, kot plima, ki dviguje vse ladje, se to že nekaj časa dogaja, rast nasilja in pešanje politične in splošne infrastrukture. V podaljšanem obdobju krize bodo mehanizmi oblasti vse šibkejši in stanje se bo slabšalo.«
Ukrajinski in bosanski obeti
Kakšni so po njegovem obeti za Ukrajino in Bosno? »Vojna v Ukrajini me zadeva osebno in načelno. Moja družina z očetove strani še vedno govori ukrajinsko. Moja dedek in babica sta rojena v današnji Ukrajini, ki je bila takrat Galicija, provinca Avstro-Ogrske. Moj oče in njegovi bratje, ki vsi živijo v Kanadi, pojejo v ukrajinskem zboru. Poleg tega sem bil v Kijevu v avgustu leta 1991, ko je Ukrajina razglasila neodvisnost, takrat sem stal pred ukrajinskim parlamentom. Tako, da lahko rečem, da sem bil na porodu Ukrajine. Prav tako me zadeva načelno, ker to, kar počne Rusija, počne z genocidnimi nameni. Ukrajinci se torej bojujejo za obstoj. Bojim se, da Putinu pri uničevalni in genocidni strategiji ustreza, da je v Gazi vojna. Napad na Gazo mu je prišel prav. Prav bi mu prišlo tudi, če bi na Balkanu prišlo do spopadov, zlasti oboroženih, ker bi to preusmerilo pozornost in dodatno zapletlo situacijo. Zato prihaja do povečanega delovanja 'putinovskih' agentov, vključno z Dodikom in podobnimi. Evropska unija pa se ob samoljubju in zaslepljenosti niti ne zaveda, da s svojim pristopom skuša v BiH podkupiti Dodika in fašiste, da ne bi povzročali preveč težav. Ti pa manipulirajo in iščejo vedno več. Vučićevski politiki in politiki dobršnega dela hrvaške vladajoče elite pa se zelo zavzeto trudijo, da bi BiH destabilizirali. Neposredno ali posredno naredijo vse, da bi pomagali Putinu. Bojim se, kaj se bo zgodilo v BiH, tej regiji in po vsej Evropi.« (Vir: MMC RTV SLO)