Jaslice
Božič in jaslice so neločljivo povezani. So najstarejši simbol novega leta in novega rojstva. Vse drugo – novoletna jelka, adventni venec, z lučkami okrašena okolica, ognjemet, božične zvezde – so mnogo mlajši simboli. Prejšnji teden smo vanje postavili še zadnje »akterje«, svete tri kralje. Gašper, Miha in Boltežar so se prišli poklonit novorojenemu odrešeniku. Prišli so s kamelo, konjem in slonom, prinesli so zlato, kadilo in miro. So simbol modrih, danes bi rekli izobraženih, ki so videli znamenje na nebu in mu sledili. Tako preprosto je to izročilo, ki ga pomnimo že 2024 let. Včasih se zdi, kot da danes ne vemo več, kaj bi z njim. Meni pa so jaslice najljubši del božičnega praznovanja in vse zgodbe. Kot nam pišejo zgodovinski viri, je jaslice leta 1223 prvič postavil Frančišek Asiški v kraju Greccio v osrednji Italiji. Na Slovenskem je prva znana podoba jaslic iz 13. st. na pečatu benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Potem so upodobljene na različnih freskah. Veliko vlogo pri razširjanju so imeli jezuiti. Danes jih najdemo povsod – v cerkvah, na samostanskih in grajskih dvoriščih, ponekod ima cela vas postavljene jaslice pred svojimi hišami (Vojnik na Štajerskem). Poznamo žive jaslice v Postojnski jami, pa ledene v Mojstrani. Domačin, ki se je leta ukvarjal s postavitvijo ledenih jaslic v Mlačci v Mojstrani, je tako hudomušno rekel, da bi jih letos lahko pripravili na čolnu v vodi in ne v ledu. Jaslice postavljajo ljudje ob različnih poteh, v gozdu, ob planinskih poteh. Jaz jih spremljam na poti v Udin boršt, na Štefanjo Goro, na Jošta. Zelo posebna je postavitev jaslic ob poti iz Poženika na Šenturško Goro (v občini Cerklje). Pravijo, da jih je letos več kot sto. Postavljene so kar tako – ob koreninah dreves, pod vejami, v duplinah. Čestitam domačinom – organizatorjem za tako lepo gesto in zamisel. Te jaslice si je zagotovo ogledalo zelo veliko ljudi, tudi otrok. Torej jaslice so nekaj, kar nas pritegne, očara, razneži, pomirja. Najbolj osnovne figure so Marija, Jožef, novorojeno dete, osel in vol. Vse drugo je lahko stvar želje, navdiha, običajno tudi prostora, ki ga namenimo za postavitev jaslic. Ovce, pastirje in druge figure dodajamo in dokupujemo celo življenje. Zelo poznane so jaslice v cerkvi v Dravljah pri Ljubljani. Letos je predstavljeno veliko mesto. Človek kar gleda, kje bo votlina z Jezusovim rojstvom. Postavili so jo ven iz mesta, visoko na hrib. Moraš kar malo iskati, kje je. Potem pa Janez pravi: »Saj je ves čas isto. V mestu nikoli ni bilo prostora za duhovnost, svetost. V mestu se trguje, kupčuje, zabava, je bogastvo, anonimnost, pregreha. Za doživljanje svetega je moral človek nekoč in mora tudi danes stran, ven iz mesta, v mir, spokojnost in preprostost.«