V vlogi Jureta in Igorja Šterka sta se izvrstno vživela Janez Škof in Jernej Gašperin. / Foto: Miloš Srdić

Kako je živela družina Šterk

V ljubljanskem Kinodvoru je bila v torek zvečer premiera slovenskega filma Šterkijada, pogumnega, odkritega in intimnega portreta družine jadralca Jureta Šterka skozi oči njegovega sina Igorja, ki se podpisuje pod režijo in scenarij filma. Film je že na ogled tudi v obeh kranjskih kinematografih.

Jure Šterk je med letoma 1991 in 1994 kot prvi Slovenec s 6,5 metra dolgo jadrnico objadral svet. Koprčan z belokranjskimi koreninami je sicer osemkrat preplul Atlantski ocean, dvakrat Indijski ocean in enkrat Tihi ocean. Od decembra 2007 je bil z 9,2-metrsko jadrnico s pomenljivim imenom Lunatic na jadranju okrog sveta. To 25.000 morskih milj dolgo jadranje brez prestanka se je 1. januarja 2009, ko se je takrat 71-letni Jure Šterk zadnjič oglasil, bližalo koncu. Če bi mu uspelo, bi postal najstarejši človek s tovrstnim podvigom, hkrati bi to storil z najmanjšo jadrnico. Nekaj mesecev po tem, ko se je Jure Šterk zadnjič oglasil po radijski povezavi, je njegova družina prejela osebne predmete z jadrnice, med njimi ladijski dnevnik, ki je bil kasneje tudi objavljen pod naslovom Dnevnik zadnje plovbe. Uredil ga je Igor Šterk. Torkova razprodana premiera Šterkijade v ljubljanskem Kinodvoru je bila posvečena nedavno umrli soprogi in mami Vojki Šterk.

Šterkijada je neizprosna, žalostna, občasno tudi humorna avtobiografska drama o tričlanski družini, kjer nezvesti in pogosto odsoten soprog ter avtoritativen oče celotno družinsko življenje podredi zgolj in samo jadranju. V svet očeta Jureta Šterka se je v filmu vživel Janez Škof, ki se ga spominja še iz mladih let. »Ves čas smo sledili, kje vse pluje, tako da je bil kot neka fama, velik človek. Ta avanturizem ali pa iskanje samega sebe skozi mejne stvari, to tudi sam poznam. Ker sem bral scenarij, sem začutil, da je v njem ogromno neke samorefleksije, Igor je v resnici oboževal očeta, totalno!« Janez Škof, vedno strog do sebe in do svoje igre, do potankosti natančen, do obisti iskren.

Očetov sebični način življenja ima pogubne posledice za družino, na odnos s soprogo in sinom. Če je javnost Jureta Šterka dojemala kot neustrašnega pomorskega junaka, sta na drugi strani soproga in sin, ki sta prisiljena, da vsak na svoj način bolj ali manj uspešno krmarita skozi življenje, se spopadata z osamljenostjo, skorajda nikoli prisotnim očetom ter na koncu tudi z njegovo izgubo. Ženo Vojko je v Šterkijadi upodobila Silva Čušin, ki je dejala: »Ko sem delala vlogo, se mi je včasih zdelo, da je bila ona še bolj sama in še bolj ujeta. Da je imela še bolj razburkano življenje kakor on, ki je bil na morju.« Igorja Šterka, sina Vojke in Jureta, je v filmu odigral Jernej Gašperin (v otroških letih pa Tito Novak). »Na na neki način je Igorjev lik lik opazovalca. Ne gre za izražanje njegovih ambicij ali njegove poti, ampak bolj za sprejemanje in poslušanje skozi čudenje svojima staršema,« o Šterkijadi razmišlja Gašperin. V stranskih vlogah so med drugim zaigrali še Blaž Setnikar, Saša Pavček, Primož Pirnat in Žiga Saksida.

»Jadralski podvigi in tragično izginotje očeta niso bili razlog za ta film. Kar me je pritegnilo, so bili trenutki v naši družini – žalostni, trpki, a hkrati komični in absurdni. Ti odslikavajo kompleksnost odnosov v naših življenjih,« je o svojem filmu, ki je sicer odprl lanski Festival slovenskega filma v Portorožu, povedal režiser in scenarist filma Igor Šterk. Kot je po portoroški premieri filma za MMC povedala producentka filma Petra Vidmar, smo Jureta Šterka dojemali kot herojskega jadralca, ki je prvi sam objadral svet, v resnici pa ga je takega, kot je bil, ustvarjala tudi dinamika družine. »Tudi če bi Igor in mama iskala razloge, zakaj vedno znova hoče na nove poti, na koncu pretehtata družinska ljubezen in podpora: saj v resnici na neki točki ne sprašuješ več. On to preprosto mora narediti.« Film je na ogled v obeh kranjskih kinematografih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 14. januar 2008 / 07:00

Uresničile so se nam še ene sanje!

S temi besedami je dvig zapornic na mejnem prehodu Karavanke in vstop v šengensko območje pospremil jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

Objavljeno na isti dan


Gorenja vas-Poljane / / 13:14

Po loški obvoznici dvajsetega oktobra

Potem ko je pred časom že stekel promet po gorenjevaški obvoznici, čez pet dni načrtujejo še odprtje škofjeloške obvoznice. Prebivalci Poljanske doline in Škofje Loke pa so v soboto že praznovali zakl...

Kultura / / 12:27

Zbirka likovnih presežkov

V petek so v prostorih Gorenjskega muzeja predstavili obsežno monografijo Stalna zbirka slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj.

Bohinj / / 12:26

Postopki za oživitev dela Koble

Po neuspešnih poskusih, da bi se vlečnica Kozji hrbet na nekdanjem smučišču Kobla zavrtela že letos, so občinski svetniki enotno potrdili načrte za iskanje rešitve do prihodnje sezone.

Zanimivosti / / 12:26

Superhrana za nov začetek dneva

»Funkcionalna hrana je vsaka sveža ali predelana hrana z biološko aktivnim delovanjem, ki pomaga ohranjati zdravje, vpliva na telesne funkcije in ima poleg hranljivih lastnosti tudi zdravilne učinke,...

Razvedrilo / / 12:12

Sto let Krčeve mame

Bašljani jo poznajo – kar mlajši pomnimo – kot Krčevo mamo. Frančiška Zorman, rojena Cuderman, je 8. oktobra praznovala stoti rojstni dan. Ob častitljivi obletnici so ji bašljanski možje in fantje pos...