
Usidrali smo se na morje
»Komaj je prišlo do umiritve napete situacije v odnosu do Italije, že se je pojavila nova napetost, tokrat med hrvaškim in slovenskim pomorstvom zaradi delovanja Splošne plovbe. Moteč je bil vsak element pri vzpostavitvi slovenskega pomorstva, saj bi na ta način izgubili hrvaško jurisdikcijo nad pomorstvom v severozahodni Istri. Pojavlja se vprašanje, če so jo resnično kdaj imeli. Hrvatom najbrž ni ustrezala ideja o novem pristanišču v Kopru, ki bo nadomestilo Trst, ni jim ustrezalo niti novoustanovljeno podjetje. 'Bili so agresivni in so svoje želje predstavljali kot jugoslovanski interes. Zavzemali so se za to, da Slovenci ostanemo le na našem morju. Bili so proti temu, da bi se Slovenija pomorsko razvijala. Hoteli so, da bi še naprej pluli samo na trabakolah in ribiških čolnih. Ni jim bilo pogodu, da bi Slovenci odpluli na odprto morje, na oceane. /…/ Slovenija bi morala biti po njihovem čim bolj proč od morja. Slovenija je bila zanje moteč element, ker so želeli imeti mejo z ltalijo.' /Šnuderl/ Z načrtnim in nenačrtnim onemogočanjem rednih postopkov so poskušali dim bolj ovirati začetni zagon ekipe, ki je vzpostavljala slovensko pomorstvo. 'A mi smo vztrajali, da Hrvatom pokažemo, da smo se usidrali na morje!'« (Str. 277) – »Grb Splošne plovbe, na katerega spominja današnji slovenski, se je prvič pojavil na ladijskem dimniku na ladji Gorenjska septembra 1954 v Cardiffu in je prikazoval Triglav (rdeče barve) nad valovi morja. Črno sidro je bilo v emblem dodano veliko kasneje. Avtor prvega zaščitnega znaka je bil Vladimir Štolfa. 'Ladje SPP so s svojim značilnim dimnikom začele pluti po svetovnih morjih in slovenski logotip se je pojavljal v svetovnih lukah …« (Str. 248)
Stavek »Usidrali smo se na morje« je izrekel Boris Šnuderl, prvi direktor Splošne plovbe Piran (SPP), avtorica pa ga je izbrala za naslov te monumentalne knjige. Podnaslov: Vzpostavitev slovenskega pomorstva 1945–1958. V njej prikaže, kako smo Slovenci v tistih letih kljub nasprotovanju Hrvatov postali pomorski narod. Ključni sta bili dve dejanji: ustanovitev SPP (1954) in Luke Koper (1957). V pionirskem dogajanju ob slovenskem morju je tudi marsikaj gorenjskega. Ne le Triglav v grbu SPP in dejstvo, da je bilo eni prvih ladij ime Gorenjska. V ustanavljanju SPP je eno glavnih vlog odigral Škofjeločan Niko Kavčič, tedaj vodja ekonomskega oddelka UDV, pozneje siva eminenca slovenskega bančništva … Sicer pa smo še vedno na morju in plovemo.