Ekološko kmetijstvo in semenarstvo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 3. januar 2024 / 22:17

… je bil naslov nedavnega pogovora, na katerem so ugotavljali, da Slovenija s semenom za ekološko pridelavo ne bo nikdar samooskrbna, vendar si mora prizadevati za čim večji delež domačega semena.

Lesce – V okviru projekta Seme preteklosti je seme prihodnosti, v katerem kot partnerji sodelujejo Ragor – Razvojna agencija zgornje Gorenjske, Ekosemena – inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj ter občine Bled, Jesenice, Kranjska Gora in Radovljica, je bil ob koncu lanskega leta v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah pogovor o ekološkem kmetijstvu in semenarstvu. Na pogovoru, ki ga je vodil Bojan Traven, so sodelovali Leopold Pogačar, državni svetnik in župan Občine Žirovnica, dr. Maja Kolar iz Ekosemena, predavateljica in publicistka Sanja Lončar, dr. Ana Frelih Larsen iz Ecologic Institute ter ekološka kmeta Tilen Praprotnik iz Lesc in Aleš Fister z Ovsiš, v razpravo pa so se vključili še nekateri drugi kmetijski strokovnjaki in ekološki kmetje. Slišati je bilo različne ugotovitve, mnenja in predloge, omenjamo le nekatere.

Nove grožnje ekološkemu semenarstvu

V Sloveniji pridelamo le malo semena za ekološko pridelavo, več kot 90 odstotkov ga uvozimo iz drugih držav, kar predstavlja veliko tveganje tako glede prehranske varnosti, samooskrbe in ekološke pridelave. Čeprav je ekološki semenski material načeloma možno kupiti na prostem trgu Evropske unije, je bila v času covida-19 realnost drugačna: po velikih prizadevanjih so ga pridelovalci le dobili, a po visoki ceni in slabe kakovosti. Novo grožnjo ekološkemu semenarstvu in kmetijstvu predstavljata predloga evropske uredbe o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Evropski uniji in uredbe o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih. Z uradnim stališčem slovenske države glede teh uredb se številni ne strinjajo in poudarjajo, da bi bilo treba o njih opraviti širšo razpravo. Če ne bo nadzora nad novimi genomskimi tehnikami, bodo ekološki kmetje odvisni od tuje dobave, pri tem pa morda niti ne bodo vedeli, da kupujejo gensko spremenjeno seme.

Prvi kmetje v Sloveniji so se pred več kot dvema desetletjema usmerili v ekološko kmetovanje iz prepričanja, zdaj se odločajo za to iz ekonomskih razlogov, za to pa jim je treba zagotoviti spodbudno podporno okolje, jim olajšati pot do znanja in trga in jim v kmetijski svetovalni službi zagotoviti tudi specialiste za ekološko kmetijstvo. Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva vsebuje dobre ukrepe, a se ga izvaja le od 10 do 15 odstotkov.

Načrti za preusmeritev kmetij

V Sloveniji narašča povpraševanje po ekološko pridelani hrani, a ker je domači ekološki kmetje ne pridelajo dovolj, je na trgovskih policah vse več uvožene. Naša država s svojimi majhnimi kmetijami in razdrobljenimi zemljišči ne bi smela tekmovati s tistimi, ki obdelujejo na tisoče hektarjev, ampak bi se morala usmeriti predvsem v ekološko kmetovanje. V okviru javnega naročila Pospeševanje ekološkega kmetijstva je v Sloveniji v pripravi 250 načrtov za preusmeritev kmetij iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje, od tega 25 na Gorenjskem. Hribovski kmetje bi se več odločali za ekološko kmetovanje, če bi bila pri finančnih podporah večja razlika med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem. Skrajni čas je tudi, da Slovenija zaščiti biotsko raznovrstnost in morda razglasi tudi ekološka območja, kar so nekatere druge države že naredile.

Pomembna je tudi vloga občin

Pri razvoju ekološkega kmetijstva je najpomembnejša vloga države, a pomembna je tudi vloga občin, ki na različne načine lahko spodbujajo tovrstno kmetovanje. Občine na Zgornjem Gorenjskem to že počnejo, v radovljiški občini tudi pripravljajo novo strategijo razvoja kmetijstva, v kateri dajejo velik poudarek ekološkemu kmetovanju. Vloga občin je zelo pomembna tudi pri ohranjanju majhnih kmetij. Otroke bi sicer že v osnovni šoli morali ozaveščati o pomenu ekološkega kmetovanja oziroma o tem, kakšno kmetovanje je koristno za ljudi in naravo.