Predsednica podelila državna odlikovanja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / nedelja, 31. december 2023 / 09:27

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu samostojnosti in neodvisnosti podelila devetnajst odlikovanj Republike Slovenije. Častni znak svobode je posthumno podelila Borutu Novaku za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Z zlatim redom za zasluge je odlikovala Ginekološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in posthumno Mirana Potrča. Srebrni red za zasluge je prejela Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Red za zasluge so prejeli dr. Maja Primic Žakelj, Srečko Šestan, mesečnik za poljudno naravoslovje Proteus, Smučarska zveza Slovenije in znanstvena revija Sodobna pedagogika, medaljo za zasluge pa dr. Peter Gstettner, Karel Holec, Andrea Kovač, Erika Köleš Kiss, Metka Lajnšček, Marcos Tavares, Samo Pahor, mag. Marjetica Potrč ter glasbeni skupini Kameleoni in Pankrti.

Občinam še skoraj osemdeset milijonov evrov

Vlada je v petek sklenila, da bodo vse občine, ki so do 21. decembra posredovale podpisane zahtevke z dokazili za intervencijske stroške po avgustovskih poplavah, sredstva iz tega naslova prejele do 29. decembra. Skupna vrednost povračil bo 78,18 milijona evrov. Kot so sporočili po dopisni seji vlade, je uprava za zaščito in reševanje do 20. decembra občinam izplačala za skupno 74,68 milijona evrov intervencijskih stroškov. Preostanek jim bo izplačala najpozneje 29. decembra. Največje zneske bodo prejele občine Prevalje (10,27 milijona evrov), Črna na Koroškem (8,1 milijona evrov) in Ravne na Koroškem (7,5 milijona evrov).

Kazenska ovadba zaradi Teša 6

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so pred dnevi ovadili tri slovenske državljane zaradi suma zlorabe položaja in štiri zaradi pomoči pri izvršitvi kaznivih dejanj. Kot so sporočili s policije, so osumljenci s sklenitvijo preplačanih pogodb in aneksa na škodo gospodarske družbe pridobili protipravno premoženjsko korist nekaj čez 30 milijonov evrov. Eden od osumljenih naj bi pri tem neposredno zase zagotovil pridobitev provizije v znesku okoli 2,4 milijona evrov, so navedli na policiji. Ob tem so štirje od njih osumljeni še pranja denarja v višini 21,3 milijona evrov. Pri tem kaznivem dejanju naj bi sodelovali še trije slovenski državljani in štirje tujci. Po poročanju portala Necenzurirano gre za posle trboveljskega inženirskega podjetja Rudis, najpomembnejšega domačega dobavitelja pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Med ovadenimi naj bi bili nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik ter poslanec SDS Franc Rosec in velenjski župan Peter Dermol, sicer član SD, ki sta Teš vodila krajši čas.

Zavrgli tri milijone odmerkov cepiv

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so ob vseh spremembah sevov koronavirusa in s tem različic cepiv proti covidu-19 in interesa za cepljenje določene količine cepiva ostale neporabljene. Vrednost teh odmerkov je ocenjena na okoli 27 milijonov evrov, je poročal STA, ki navaja, da so doslej v Sloveniji zavrgli dobre tri milijone odmerkov. Med neporabljena cepiva proti covidu-19 po navedbah ministrstva sodijo tudi uničena cepiva pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Večini zavrženih odmerkov je rok uporabe potekel v skladiščih NIJZ. Največ odmerkov so zavrgli letos, najmanj pa v letu 2021. Članice Evropske unije so sicer skupaj zavrgle najmanj 215 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19, ki so jih kupile na vrhuncu pandemije, kar je davkoplačevalce stalo štiri milijarde evrov, razkriva analiza, ki jo je nedavno opravil bruseljski spletni bilten Politico.

Kritični do novega zakona o medijih

Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo do 31. januarja poslalo predlog novega zakona o medijih. V Svetu za zaščito svobode govora, ustanovljenem pri Zboru za republiko, so zaradi novega zakona zaskrbljeni. »Namesto da bi zakon omejil pristojnosti države na področju medijev, zakon povečuje možnost vplivanja države na izdajanje in delovanje medijev,« opozarjajo. Nova zakonodaja po njihovem svobodno delovanje medijev še bolj regulira in jih omejuje. »Še posebej je strašljiv predlagani 34. člen zakona, ki državnemu uradniku (inšpektorju za medije) daje pristojnost, da mediju naloži, da mora v 24 urah odstraniti vsebino, ki se njemu zdi sporna. To ni samo poseg v svobodo govora in svobodno uredniško presojo, ampak tudi v ustavnopravno varovano pravico do prostega razpolaganja z zasebno lastnino,« so navedli.