Slavnostni govornik Tine Tomazin / Foto: Andrej Tarfila

Razdvojenost narodu ne koristi

V soboto je bila v Dolenji vasi slovesnost ob 72-letnici streljanja talcev in ustanovitve Prešernove brigade.

Dolenja vas – Združenji borcev za vrednote NOB Škofja Loka in Železniki sta minulo soboto pri spomeniku talcev v Dolenji vasi pripravili slovesnost Pomni, dolina!, s katero so počastili spomin na 72. obletnico streljanja talcev in ustanovitve Prešernove brigade ter 70. obletnico osvoboditve. Slavnostni govornik Tine Tomazin, nekdanji borec Prešernove brigade, je spomnil, da je Selška dolina v vojni moriji plačala strahoten krvni davek, o čemer priča tudi spomenik 19 ustreljenih talcev, ki je hkrati posvečen še 338 padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja v teh krajih.

Tomazin je v govoru poudaril, da smo bili Slovenci med prvimi v Evropi, ki smo se uprli nacifašizmu in njegovi takrat najmočnejši armadi na svetu, bili pa smo tudi med prvimi obsojeni na smrt. »Cilj okupatorjev ni bila le pokoritev prebivalstva, temveč popolno iztrebljenje slovenskega naroda. Ampak imeli smo razumne ljudi, četudi različnih svetovnonazorskih pogledov, bili pa so enotni v odločitvi, da je treba ukrepati takoj, videli so rešitev le v dobro organiziranem takojšnjem odporu,« je dejal in spomnil, da smo bili med 2. svetovno vojno pomemben člen zavezništva v antinacistični in fašistični koaliciji: »Zajeten delež je takrat prispevala tudi Prešernova brigada, ustanovljena 12. julija 1943 v nedrih te doline, v Davči pri Špehu. Tam se je začela njena bojna pot, sledile so zmage pa tudi porazi. Največji poraz je doživela na Žirovskem vrhu. Tam je padlo 55 borcev, 90 pa so jih Nemci ujeli. Največji uspeh pa je brigada dosegla z zavzetjem Turjaka.«

Danes, 70 let po koncu 2. svetovne vojne in skoraj četrt stoletja v samostojni Sloveniji, Tomazin z grenkobo v srcu ugotavlja, da smo zabredli v strankokracijo in da je skopnel narodni ponos. »Na plebiscitu 23. decembra 1990 smo z 88,5 odstotka potrdili narodno enotnost, sedaj pa ugotavljamo, da smo razdvojeni bolj kot kdaj koli prej. Komu koristi razdvojenost? Slovenskemu narodu prav gotovo ne!« je še dejal.

Zbrane je nagovoril tudi župan Železnikov Anton Luznar. »Prav je, da se s spoštovanjem spominjamo posameznikov, ki so se borili za lastno svobodo, za svobodo svojih bližnjih in tudi za svobodo in obstoj slovenskega naroda. Prav je, da se skupaj obrnemo v prihodnost, veseli in ponosni, da smo obstali!« je dejal. Slovesnosti se je udeležil tudi škofjeloški župan Miha Ješe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 9. januar 2015 / 14:42

Vlomilci aktivni

Radovljica – Neznani storilec je ta teden na Kamnitniku v Škofji Loki vlomil v drvarnico in odnesel več kosov orodja, v Vrbnjah in Dvorski vasi pri Radovljici pa je nepridiprav v dveh stanovanjskih...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Po Kamniku brezplačno s kolesi

Kamniški župan Marjan Šarec je izpolnil obljubo, ki jo je občanom izrekel na lanskem festivalu Kamfest.

Slovenija / / 07:00

Veliko zanimanja za Razkrita telesa

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so prejšnjo sredo odprli razstavo Razkrita telesa, ki si jo je že v prvih treh dneh ogledalo pet tisoč ljudi.

Zanimivosti / / 07:00

Razstava ročnih del

Adergas - Člani KUD Pod lipo Adergas so minuli konec tedna v svoji dvorani pripravili razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo trinajst posameznikov in družin. »Podobno razst...

Zanimivosti / / 07:00

Tržič v cvetju

V soboto je bil Tržič v znamenju cvetja, saj je tam potekala Cvetlična tržnica, ki je ponujala marsikaj za dom in vrt, podelili pa so tudi nagrade lastnikom najlepših hiš v občini.

Zanimivosti / / 07:00

Avsenikov spomin na prednike

Na novo odprta muzejska zbirka o skoraj 200-letnem bivanju Avsenikove rodbine pri Jožovcu v Begunjah kaže na skrben odnos sedanjih lastnikov domačije do prednikov.