Slavnostni govornik Tine Tomazin / Foto: Andrej Tarfila

Razdvojenost narodu ne koristi

V soboto je bila v Dolenji vasi slovesnost ob 72-letnici streljanja talcev in ustanovitve Prešernove brigade.

Dolenja vas – Združenji borcev za vrednote NOB Škofja Loka in Železniki sta minulo soboto pri spomeniku talcev v Dolenji vasi pripravili slovesnost Pomni, dolina!, s katero so počastili spomin na 72. obletnico streljanja talcev in ustanovitve Prešernove brigade ter 70. obletnico osvoboditve. Slavnostni govornik Tine Tomazin, nekdanji borec Prešernove brigade, je spomnil, da je Selška dolina v vojni moriji plačala strahoten krvni davek, o čemer priča tudi spomenik 19 ustreljenih talcev, ki je hkrati posvečen še 338 padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja v teh krajih.

Tomazin je v govoru poudaril, da smo bili Slovenci med prvimi v Evropi, ki smo se uprli nacifašizmu in njegovi takrat najmočnejši armadi na svetu, bili pa smo tudi med prvimi obsojeni na smrt. »Cilj okupatorjev ni bila le pokoritev prebivalstva, temveč popolno iztrebljenje slovenskega naroda. Ampak imeli smo razumne ljudi, četudi različnih svetovnonazorskih pogledov, bili pa so enotni v odločitvi, da je treba ukrepati takoj, videli so rešitev le v dobro organiziranem takojšnjem odporu,« je dejal in spomnil, da smo bili med 2. svetovno vojno pomemben člen zavezništva v antinacistični in fašistični koaliciji: »Zajeten delež je takrat prispevala tudi Prešernova brigada, ustanovljena 12. julija 1943 v nedrih te doline, v Davči pri Špehu. Tam se je začela njena bojna pot, sledile so zmage pa tudi porazi. Največji poraz je doživela na Žirovskem vrhu. Tam je padlo 55 borcev, 90 pa so jih Nemci ujeli. Največji uspeh pa je brigada dosegla z zavzetjem Turjaka.«

Danes, 70 let po koncu 2. svetovne vojne in skoraj četrt stoletja v samostojni Sloveniji, Tomazin z grenkobo v srcu ugotavlja, da smo zabredli v strankokracijo in da je skopnel narodni ponos. »Na plebiscitu 23. decembra 1990 smo z 88,5 odstotka potrdili narodno enotnost, sedaj pa ugotavljamo, da smo razdvojeni bolj kot kdaj koli prej. Komu koristi razdvojenost? Slovenskemu narodu prav gotovo ne!« je še dejal.

Zbrane je nagovoril tudi župan Železnikov Anton Luznar. »Prav je, da se s spoštovanjem spominjamo posameznikov, ki so se borili za lastno svobodo, za svobodo svojih bližnjih in tudi za svobodo in obstoj slovenskega naroda. Prav je, da se skupaj obrnemo v prihodnost, veseli in ponosni, da smo obstali!« je dejal. Slovesnosti se je udeležil tudi škofjeloški župan Miha Ješe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 26. februar 2013 / 07:00

Čerujevi portreti na Domplanu

Kranj - V prostorih poslovne stavbe podjetja Domplan v Kranju so na ogled likovna dela Boleslava Čeruja. Tokrat se predstavlja s slikarskim ciklom portretov bolj in manj znanih K...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...