Sporočilo za starše šolarjev (4)

Navade prvošolcev in drugošolcev so zelo pogojene z uvedbo devetletke. Po eni strani jih še malo ujčkamo, po drugi strani pa že veliko zahtevamo. To nekako ne gre vedno skupaj in je zato težko loviti ravnotežje med starostjo, sposobnostmi in zahtevami. Razlike so predvsem v socialni zrelosti, pogosto pa tudi v kognitivnih sposobnostih, pri logičnem razmišljanju, v govornem izražanju in v uporabi pripomočkov. Ponekod puščajo šolske torbe v šoli še drugošolci. Nekako si težko predstavljam, da je to koristno zanje. Moji pomisleki so povezani z navadami. Saj navada dveh let ni tako brez posledic, kot je videti. Tako starši kot otroci se v dveh letih ne navadijo na neko vsakdanjo dejavnost, ki pomeni predvsem navajanje na odgovornost. Čeprav je domače naloge samo za deset minut ali dvajset minut (in to je ravno dovolj časa), je vseeno neka obveznost, na katero je potrebno misliti in jo opraviti. Zato si upam trditi, da lahko v tretjem razredu nastopijo težave. Sama se bolj nagibam k temu, da je naloge malo in da je ta stalna. Zato v premislek staršem samo to, naj res dobro pretehtajo, kaj je koristno za njihove otroke. Sama bi uvedla torbo za vsak dan že od prvega razreda naprej, predvsem zato, ker otrokom tudi nekaj pomeni. Veselijo se torbe, radi posegajo vanjo in nekako je njihova lastnina, ki jo radi tudi pokažejo. Če ne drugega, bi se vsaj navadili, da spada zraven njihove vsakdanje oprave kot rumena rutka. Čeprav ne bi imeli še domače naloge, ali bi jo uvajali zelo počasi, bi jih spremljala torba. Tako kot so pred tem jemali igrače v vrtec. Zaradi teže in zaradi nepotrebnosti pa bi vsekakor ukinila delovne zvezke in učbenike za različne predmete. Tja do četrtega razreda vse, potem pa odvisno od predmeta. To je en sam ljubi denar. Vse bi lahko naredili brez njih ali pa bi združili vsebine v en sam delovni zvezek, v katerem bi se znanje prepletalo. To smo v preteklosti že poznali pod imenom Učenčev zvezek. Zvezki so bili štirje, za vsak letni čas eden. Ne vem, zakaj se je to ukinilo, bilo pa je dosti bolj življenjsko in uporabno kot ločene vsebine. Najbrž je bilo prepoceni in so drugi premalo zaslužili.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 26. september 2012 / 07:00

Triglav doma do pomembne točke

Kranj - V prvi nogometni ligi je bil konec tedna odigran 10. krog. V Kranju je v nedeljo domači Triglav gostil nogometaše Celja. Po sredinem napredovanju v pokalu so si nogometaši T...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...