Sporočilo za starše šolarjev (4)

Navade prvošolcev in drugošolcev so zelo pogojene z uvedbo devetletke. Po eni strani jih še malo ujčkamo, po drugi strani pa že veliko zahtevamo. To nekako ne gre vedno skupaj in je zato težko loviti ravnotežje med starostjo, sposobnostmi in zahtevami. Razlike so predvsem v socialni zrelosti, pogosto pa tudi v kognitivnih sposobnostih, pri logičnem razmišljanju, v govornem izražanju in v uporabi pripomočkov. Ponekod puščajo šolske torbe v šoli še drugošolci. Nekako si težko predstavljam, da je to koristno zanje. Moji pomisleki so povezani z navadami. Saj navada dveh let ni tako brez posledic, kot je videti. Tako starši kot otroci se v dveh letih ne navadijo na neko vsakdanjo dejavnost, ki pomeni predvsem navajanje na odgovornost. Čeprav je domače naloge samo za deset minut ali dvajset minut (in to je ravno dovolj časa), je vseeno neka obveznost, na katero je potrebno misliti in jo opraviti. Zato si upam trditi, da lahko v tretjem razredu nastopijo težave. Sama se bolj nagibam k temu, da je naloge malo in da je ta stalna. Zato v premislek staršem samo to, naj res dobro pretehtajo, kaj je koristno za njihove otroke. Sama bi uvedla torbo za vsak dan že od prvega razreda naprej, predvsem zato, ker otrokom tudi nekaj pomeni. Veselijo se torbe, radi posegajo vanjo in nekako je njihova lastnina, ki jo radi tudi pokažejo. Če ne drugega, bi se vsaj navadili, da spada zraven njihove vsakdanje oprave kot rumena rutka. Čeprav ne bi imeli še domače naloge, ali bi jo uvajali zelo počasi, bi jih spremljala torba. Tako kot so pred tem jemali igrače v vrtec. Zaradi teže in zaradi nepotrebnosti pa bi vsekakor ukinila delovne zvezke in učbenike za različne predmete. Tja do četrtega razreda vse, potem pa odvisno od predmeta. To je en sam ljubi denar. Vse bi lahko naredili brez njih ali pa bi združili vsebine v en sam delovni zvezek, v katerem bi se znanje prepletalo. To smo v preteklosti že poznali pod imenom Učenčev zvezek. Zvezki so bili štirje, za vsak letni čas eden. Ne vem, zakaj se je to ukinilo, bilo pa je dosti bolj življenjsko in uporabno kot ločene vsebine. Najbrž je bilo prepoceni in so drugi premalo zaslužili.