Železne niti tkejo že dve desetletji

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / / 16:39

Z zbornikom Železne niti si v Muzejskem društvu Železniki že dve desetletji prizadevajo zapisati zgodovino Selške doline.

Železniki – Muzejsko društvo (MD) Železniki je nedavno predstavilo nove Železne niti, že dvajsete po vrsti. »Ponosni smo in z veseljem bomo zbornik tkali še naprej,« je napovedal glavni urednik in predsednik MD Rudi Rejc. Jubilejna izdaja na skoraj petsto straneh prinaša 35 prispevkov, pod katere se je skupaj podpisalo 36 avtorjev. »V dosedanjih 20 letih je bilo v zborniku na več kot 8000 straneh objavljenih 643 prispevkov, sodelovalo pa je 222 avtoric in avtorjev,« je razložil Rejc.

»Redki slovenski kraji se lahko pohvalijo s tako bogatimi zapisi in predvsem z neprekinjenim izdajanjem že dve desetletji,« je poudaril župan Marko Gasser, ki je napisal uvodno popotnico jubilejnemu zborniku. Spomnil je, da govorjena beseda izgine, zapisana pa ostane. »V zapisih Železnih niti oživijo pomembne osebnosti, ki so prispevale k blaginji Selške doline: gospodarstveniki, znanstveniki, zdravniki, duhovniki, športniki … Zabeležene so naravna, arheološka, stavbna dediščina. Pisci Železnih niti posegate po zgodovinskih arhivih, tu so ustni spomini, fotografije, lastna razmišljanja,« je dejal župan in dodal, da zbornik ni le dokument časa in prostora, ampak tudi osnova za spoznavanje prihodnosti, v katero potujemo.

Zbornik so pred dvajsetimi leti začeli ustvarjati na pobudo Primoža Pegama, ki je bil tudi prvi urednik. Takrat si niso predstavljali, da bodo imeli pred sabo 20 številk, je razkril član uredniškega odbora in tehnični urednik Andrej Bogataj. »Rekli smo si, da če nam kakšno leto zbornika ne bo uspelo pripraviti, ga bomo pač naslednje leto. Vendar pa nam ga je uspelo izdati prav vsako leto, pripravili smo 20 čudovitih številk,« je ponosen Bogataj, ki je zadolžen tudi za fotografijo na naslovnici. Nanjo običajno umesti star predmet, povezan z vsebino; tokrat so to figure delavcev iz makete plavža v Muzeju Železniki. S tokratno naslovnico se je navezal na svoj prispevek o taljenju železa v pokrajinah nekdanje Avstro-Ogrske v 19. stoletju. Ko je pred nekaj leti začel bolj sistematično zbirati podatke o plavžu v Železnikih, edinem ohranjenem tehničnem spomeniku te vrste v Sloveniji, je spoznal, da mora za preučevanje podrobnosti njegovega delovanja spoznati tudi plavže in železarske obrate v soseščini, predvsem na Koroškem pa tudi na Štajerskem in v deželi Salzburg.

Omenjeni prispevek je eden izmed treh v rubriki Železne niti, ki ima največjo težo. Rubriko je obogatil tudi Miha Markelj s predstavitvijo arhivskih virov o večstoletnih povezavah med Sorico in Innichenom. Freisinški škofje so namreč konec 13. stoletja na soriško ozemlje naselili prvih dvajset družin iz Innichena, tradicija obiskovanja obeh skupnosti pa se je ohranila vse do danes. Alojz Demšar in Petra Leben Seljak pa sta opisala čas nastanka kajž v Sorici in podratitovških vaseh, njihove lastnike in obrti, s katerimi so se ukvarjali. Srednjeveška poselitev Selške doline se je končala do sredine 14. stoletja in takrat so nastale hube – kasnejši grunti, majhne posesti oz. kajže pa od konca 15. do prve polovice 17. stoletja.

Posebno poglavje je namenjeno drugi svetovni vojni, spoznamo lahko tudi plavljenje hlodov po Davščici, cerkev sv. Križa nad Selci, dražgoške zidane kozolce, obnovitveno zadrugo Blegoš … Zelo pester je pregled obletnic, saj se dotakne 1050-letnice Selc, 400-letnice Župnije Železniki, 120-letnice šole na Bukovici, 100-letnice župnišča v Davči, 90-letnice organiziranega turizma v Selški dolini, 70-letnice Ribiške družine Železniki in 60-letnice Turističnega društva Železniki.

V poglavju Pogovori so spregovorili generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, fizioterapevtka Valerija Pretnar Ramovš in 90-letna klekljarica Matilda Thaler, v rubriki Imeli smo ljudi pa denimo lahko preberemo o Ansamblu bratov Arnol in zanimivih ženskah iz Lešarjeve rodbine.