Moja stara mama, 2. del
Po več mesecev je prebila v Norwalku. Ker je bila doma brez vseh dohodkov in da je zaslužila nekaj dolarjev, je polbratu pomagala v kuhinji restavracije. Stric Edi je imel restavracijo skupaj z Nickom Audino, možem sestre tete Irene (Nick & Edi's Restaurant, Comerce Street, Norwalk). Na veselje gostov je kuhala tudi slovenske jedi. V železni peči je vsa prepotena pekla pice. Ker ni znala angleško, jih je imenovala »e-bic«. Šele ko je prišla domov, smo izvedeli, da gre za priljubljeno italijansko jed. Ko je delala v kuhinji restavracije, je bilo tam več gostov kot tedaj, ko je ni bilo. Žena strica Edija, teta Irene, je bila italijanskega porekla in je bila prodajalka čevljev. Svojih otrok nista imela. Oba sta prišla trikrat na obisk v Kranj. V Norwalku so stanovali na 146 Strawberry Hill Av. Med tem časom se je stric Edi naučil malo, a vendar razumljivo govoriti in pisati v slovenščini. Na fotografijo njegove restavracije je npr. napisal: To sem jest in moje prijatelne kadar sem odpraho na ta prvo dan. Leta 1963, ko je bila stara mama v Norwalku, so se vsi trije odločili, da se vrnejo v Slovenijo z ladjo, in sicer s parnikom United States.
United States, s polnim imenom SS United States (Steamship – parnik), je bila v času, ko je plula, najhitrejša in najbolj moderno opremljena prekooceanska ladja. Imela je tudi vzdevek The Big U. V celoti je bila zgrajena v ZDA, v Newport News (Virginia). Gradili so jo od leta 1950 do leta 1952, ko je izplula. Plula je do leta 1969. Zgrajena je bila tudi v vojaške namene, vendar v ta namen ni bila nikoli uporabljena. Lastnik ladje je bila družba United States Lines. Upokojena ladja je od leta 1972 privezana ob doku 82 na reki Delaware v Filadelfiji (Pennsylvania). Pogled na nekdaj elegantno ladjo kaže danes žalostno podobo. Vsa zarjavela in oropana čaka na obnovitev.
United States je v tistem času plula z večjo hitrostjo kot ostale potniške ladje in je zato imela t. i. Modri trak. Pred njo je bila najhitrejša ladja Queen Mary. Avgusta leta 1961 je s to ladjo iz ZDA domov potovala tudi moja stara mama. Na svoji krstni plovbi je United States v Evropo in nazaj dosegla nov rekord v hitrosti, in sicer 65 km/h (34,5 vozla oz. 40 nm/h (nm – navtična milja)). Poganjale so jo štiri Westinghous parne turbine. Imela je okoli dva tisoč postelj. Posadka je štela devetsto oseb. Dolga je bila/je 270 m in široka 30 m. Čez Atlantik je plula s hitrostjo 30 vozlov oz. 55,6 km/h. Kapitan ladje je bil John W. Anderson (1899–1976), ki je plul z United States dvanajst let. Glavni pomorski arhitekt pa je bil William F. Gibbs (1886–1967). Gibbs je bil po ladjah poznan že iz prve in tudi druge svetovne vojne. United States je bila vrhunec v njegovi karieri. Bila je lažja zaradi uporabe aluminija in zato tudi hitrejša. K opremi ladje so prispevali mnogi ameriški dekoraterji in umetniki. Glavni temi v okrasitvi sta bila morje in Amerika. Ladja je plula čez Atlantik v obeh smereh: iz New Yorka v Le Havre (Francija), Sauthhemton (Anglija), v Bremen (Nemčija) in nazaj.