Novi viri požarov na domu

V naših domovih je vedno več električnih skirojev in koles, ki predstavljajo dodatno požarno nevarnost, so med drugim opozorili na dogodku Pripravljeni na (ne)predvidljivo: ko doma zagori, ki ga je v sredo pripravila Zavarovalnica Triglav v svojem Triglav Labu v Ljubljani.

Ljubljana – Naši domovi so polni potencialnih virov za nastanek požarov. Nemalo požarov »zakuhamo« v kuhinji, med pogoste vzroke sodijo tudi električna napeljava, kurilne in druge naprave, predvsem v prazničnem decembru tudi svečke, lučke ..., vse večjo požarno nevarnost pa predstavljajo e-skiroji in e-kolesa, ki jih pogosto polnimo v zaprtih prostorih, so v torek opozorili na dogodku v Triglav Labu v Ljubljani. Na dogodku Pripravljeni na (ne)predvidljivo: ko doma zagori, ki ga je ob mesecu požarne varnosti pripravila Zavarovalnica Triglav, so pozvali k previdnosti in tudi k primernemu zavarovanju premoženja.

Kuhinje ne zapuščajte

Kuharski mojster Luka Jezeršek je opozoril, da je treba biti med kuhanjem stalno prisoten v kuhinji. Kot je pojasnil, je večina požarov v kuhinji posledica nepazljivosti pri segrevanju olj in maščob ter slabe plinske napeljave. Ob tem priporoča tudi redno čiščenje kuhinjskih aparatov in urejenost delovnih površin, pravilno uporabo električnih naprav in previdno shranjevanje vnetljivih snovi, kot so kuhinjske krpe, ki ne smejo biti blizu virov toplote. Če se vname pregreto olje, ga nikar ne gasite z vodo, temveč posodo pokrijte z vlažno krpo (ne sme kapljati z nje) oziroma s pokrovko.

»Prižganega štedilnika, pečice, grelnika vode, fondija, opekača in drugih naprav ne puščajte brez nadzora,« priporoča tudi inštruktor v gasilski šoli in reševalec Boštjan Triler, ki ugotavlja, da je pogost vzrok za požar v stanovanjskih objektih tudi slaba električna napeljava. Posvaril je pred možnostjo vžiga elektronskih naprav z litij-ionsko baterijo: »Polnite jih le podnevi oziroma ko ste prisotni v prostoru in jih medtem večkrat preverite. Polnjenje prenehajte, če zaznate pekoč vonj ali vonj po zažganem, opazite dim ali pregrevanje naprave. Če je le možno, napravo takoj izklopite iz električnega omrežja.« Morebitni požar poskušajte pogasiti le, če je še v začetni fazi in gašenje za vas ne predstavlja nevarnosti. Uporabite gasilnik, če ga imate pri roki, sicer pa druga gasilna sredstva – vodo, požarno odejo, na štedilniku pokrovko ipd. Ob požaru, ki ga ne morete omejiti ali pogasiti, se čim prej umaknite na varno in pokličite številko 112, je še svetoval.

Triler je ob začetku kurilne sezone pozval tudi k rednemu vzdrževanju grelnih sistemov za bivalne prostore, pri čemer ne gre zanemariti podatka, da je najpogostejši vzrok smrti zaradi zastrupitev ravno zastrupitev z ogljikovim monoksidom, zato priporoča namestitev javljalnika prisotnosti tega plina v prostoru.

Nevarnosti pri polnjenju e-skirojev

Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti v Sloveniji in direktor podjetja Metron inštitut, pa je opozoril na nevarnosti pri polnjenju e-skirojev in e-koles: »Veliko teh naprav ima vgrajene litijeve baterije, vse pa imajo polnilce, ki so lahko nevarni. Polnilec se lahko pregreje, plastika se stopi in v najslabšem primeru vžge.« Posebno nevarnost predstavlja polnjenje električnih skirojev in baterij za električna kolesa, še zlasti poceni in nekakovostnih. O možnem vžigu e-avtomobilov pa pravi: »Požarnovarnostno tveganje bistveno bolj kot baterijsko gnana vozila predstavljajo slabe instalacije, na katere priključujemo polnilne postaje za polnjenje tovrstnih vozil,« je dodal. Posvaril je tudi pred predelovanjem e-skirojev oziroma vrtanjem v okvirje, saj uporabniki pogosto ne vedo, kje točno je baterija, in če vanjo zavrtamo, bo zagorela.

Požari sončnih elektrarn

V zadnjem obdobju se je pojavilo tudi vprašanje požarov sončnih elektrarn, ki so nameščene na strehah vse več objektov. Gre predvsem za starejše sončne naprave, ki imajo poškodovane module, oksidirane spoje na električnih instalacijah ali slabe kabelske povezave, pregrevajo se razsmerniki in baterijski hranilniki električne energije. »Glavni problem so instalacije – kje so speljane in kakšne so,« je poudaril Aleš Jug iz Slovenskega združenja za požarno varnost in dodal, da se težava pojavi, ko so ob naštetih komponentah sončne elektrarne tudi druge gorljive snovi (ostrešje, strešna kritina), ki se lahko vžgejo. Nekaj zadnjih študij kaže, da lahko namestitev fotovoltaičnih panelov na strehi povzroči hitro napredovanje požarov, je še povedal.

Poveljnik Gasilske zveze Medvode Anže Šilar je predstavil izkušnje iz gašenja požara sončne elektrarne na kmetiji Mis v Zavrhu pod Šmarno goro: »Požar se je zelo sunkovito širil, že ob prihodu prvih enot je bilo celotno ostrešje v ognju. Zagotovo je bila naša prva skrb električni udar, druga nevarnost pri gašenju so porušitve in tudi vdihovanje strupenega plina. Ta sončna elektrarna je bila vgrajena kot streha in ni bila postavljena na streho. Pod njo je bilo približno deset centimetrov prostora in nato ostrešje, obito z deskami. Ta vmesni prostor je deloval kot dimnik in razvoj požara je bil res silovit. Uporabili smo ogromno truda, gasilcev in vode, da smo požar omejili in rešili tri sosednje objekte ter molzišče, evakuirali vse govedo in tehniko.«

Škode zaradi požarov so vse višje

Andrej Šircelj iz Službe za kakovost in odnose s pogodbenimi izvajalci v Zavarovalnici Triglav je poudaril pomembnost ustreznega zavarovanja premoženja. Čeprav je v zadnjih letih morda opaziti manjši upad števila škodnih primerov zaradi požarov, pa je od leta 2020 višina škod, ki so jo povzročili požari stanovanjskih in gospodarskih objektov, narasla,« je pojasnil. »Ker nesreča nikoli ne počiva in je ogenj nevarnost, ki lahko uniči vse naše imetje, je pomembno tudi ustrezno zavarovanje,« je zato priporočil. Zavarovalnice statistično največ škod zaradi požarov na objektih beležijo decembra, v obdobju kurilne sezone in prazničnem času, ko posebno nevarnost za požar predstavljajo adventni venčki, lučke in svečke.

V naravnih in drugih nesrečah lahko ostanemo brez doma, zato v Zavarovalnici Triglav poudarjajo pomen zavarovanja nepremičnin. Zavedanje o tem je še vedno prenizko, kar kaže podatek, da tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost. Ob sklepanju zavarovanja pa je ključno, da si ljudje vzamejo čas in premislijo o tem, katere nevarnosti bi lahko njihov dom najbolj ogrozile in v kakšni meri. Na podlagi tega naj nato izberejo primerno zavarovanje. Pozorni naj bodo na to, ali so zavarovalna kritja za nevarnosti vključena in v kakšnem znesku so krita.