Obnovili kip Mihajlu Pupinu
V torek sta Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled, in Goran Marković, odpravnik poslov z Veleposlaništva Republike Srbije v Sloveniji, odkrila obnovljeni kip akademiku in diplomatu dr. Mihajlu Pupinu.
Pupinov spomenik so na Bledu odkrili pred osmimi leti.
Bled – Kip, ki ga je leta 2015 Republika Srbija podarila Sloveniji, je postavljen v Mali Zaki na Bledu, enak kip pa krasi tudi Pupinov rojstni kraj Idvor. »Darilo danes predstavlja skupno točko dveh držav,« je na slovesnosti, ki je potekala en dan po obletnici Pupinovega rojstva, dejala Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled. Ravno zavod je podal pobudo in financiral obnovo spomenika, ki bo v kratkem opremljen tudi s QR kodo s povezavo na kratki film o velikem srbsko-ameriškem znanstveniku, izumitelju in mislecu dr. Mihajlu Pupinu. Kip, ki je sicer delo Aleksandra Zarina, je obnovil Jaka Grmek, restavrator iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj. »Na ta način oživljamo delček slovenske in blejske zgodovine, ker je prav, da morda pozabljena dejstva ponovno oživijo,« je dodala direktorica.
Mihajlo Pupin za časa svojega življenja Bleda ni obiskal, a je z njim vseeno tesno povezan. Leta 1919 se je na povabilo Kraljevine SHS udeležil Pariške mirovne konference po prvi svetovni vojni in s svojo diplomatsko spretnostjo in ugledom pripomogel k odločitvi, da so Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjsko Goro in velik del Julijcev s Triglavom prisodili Sloveniji oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ne Italiji. Za zasluge pri pogajanjih so mu na Bledu leta 1921 podelili naziv častni občan.
»Pupinovega prispevka za uspešen zaključek pogajanj v Parizu Slovenci ne smemo pozabiti. Bled je simbol Slovenije v svetu in brez Bleda bi bila naša država veliko siromašnejša,« je dejala Ferjanova in še dodala, da sta dobrota in naklonjenost Slovencev Mihajlu Pupinu po njegovi smrti prinesli delček blejske posesti na obali jezera, kjer bo še naprej stal njegov kip.