Doping in rekreativni športniki

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Rekreacija / / 23:23

Doping je žal prisoten tudi med rekreativnimi športniki, čeprav je o številkah težko govoriti, saj konkretnih podatkov in raziskav ni. V Sloveniji letno med rekreativci izvedejo le nekaj testov. Denarja za to ni. Slovenska antidopinška organizacija se trudi narediti čim več z ozaveščanjem in informiranjem.

Kranj – Med slovenskimi rekreativci, predvsem kolesarji v zadnjih dneh odmeva primer kršitve protidopinških pravil Igorja Kopšeta, ki je bil 24. septembra na tekmi v Avstriji na dopinški kontroli izbran za odvzem urinskega vzorca, ki ga je brez tehtne obrazložitve zavrnil. Kot so sporočili s slovenske antidopinške agencije (SLOADO), ki je od avstrijske prevzela primer, serijski amaterski svetovni prvak prihodnja štiri leta ne bo smel tekmovati. Kolesar s Štajerskega je na omrežju Strava zapisal, da se mu je pred dirko začel prehlad in je vzel zdravilo Daleron Cold3, ki pa vsebuje za športnike prepovedano substanco psevdoefedrin. Drugi nedavni primer je iz vrhunskega športa, ko je bila pozitivna smučarska tekačica Norvežanka Therese Johaug, kot je pojasnila zaradi kreme za zaščito ustnic. So rekreativci dovolj ozaveščeni in seznanjeni o prepovedanih substancah in kako pogosto so testirani?

Kalan: »Nevednosti in izgovorov ni.«

S tematiko dopinga in rekreacije smo se obrnili na Aleša Kalana, predsednika ŠD Bam.Bi iz Trboj, v katerem imajo 52 licenciranih tekmovalcev, amaterskih kolesarjev, kar je največ v Sloveniji. »Doping pri rekreaciji je zagotovo aktualna tema. Govori se marsikaj. Med rekreativci je vedno bolj prisotna težnja po dobrih rezultatih. Želja po pokalu je močna, prepovedane substance pa so lahko dosegljive. Pot je kratka,« pravi Kalan, ki je tudi generalni sekretar Kolesarske zveze Slovenije. V zvezi s tekmovalnostjo je poudaril, da je v društvu ne spodbuja: »Res je, da se, tako kot vsi, radi pohvalimo, niso pa rezultati prioriteten cilj.«

Prepovedane substance vsebujejo tudi nekatera zdravila brez recepta, pozoren je treba biti tudi pri morebitnem nakupu prehranskih dopolnil. »Resnično je treba biti previden. Tisti, ki se udeležujejo tekmovanj, sploh če imajo tekmovalno licenco, morajo o tem obvestiti osebnega zdravnika, prav tako v lekarni vedo, kaj je na prepovedani listi. Lahko se zgodi, da jemlješ zdravilo, za katerega ne sumiš, da bi lahko vseboval prepovedane substance, pa jih. Četudi so le v sledeh, to ne pomaga. Če se najde sled, je to dovolj, da se začne postopek. Nevednosti in izgovorov tukaj ni,« pojasnjuje Kalan.

Žiberna: »Pri množični rekreaciji oprijemljivih podatkov nimamo.«

Zanimalo nas je, koga se sploh lahko testira, zgolj registriranega tekmovalca rekreativca ali to ni pogoj. Odgovarja Lovro Žiberna, predsednik strokovnega sveta Slovenske antidoping organizacije in tudi kontrolor dopinga: »V osnovi vsak, ki dobi licenco od svoje nacionalne panožne zveze, prevzame pravila, kar pomeni, da je lahko testiran kadarkoli. Pravilom je zavezan 24 ur na dan. Eno izmed teh pravil je tudi protidopinško testiranje. Tisti, ki niso licencirani, pa so lahko prav tako testirani na tekmovanjih, ki potekajo pod okriljem panožnih zvez. Če bi nastopili na tekmovanju, ki ga organizira na primer Atletska zveza Slovenije ali Kolesarska zveza Slovenije, ste zavezani enakim dolžnostim, čeprav nimate licence. Če testiranje odklonite ali ste pozitivni, nosite tudi enake posledice, kot če bi bili vrhunski športnik. Če pa na primer neko športno društvo organizira športno prireditev, ki je panožna zveza ne podpre, potem ta pravila ne veljajo.«

Komentarja o prisotnosti dopinga v rekreaciji ne želi podati, saj: »Kar se tiče množične rekreacije, oprijemljivejših podatkov nimamo, saj testiranja potekajo le občasno. Tudi v znanstveni literaturi podatkov ni veliko. So o uporabnikih fitnesa, kjer pa je doping precej prisoten. Relevantnega podatka, kolikšna je prisotnost dopinga v rekreativnem športu, nima nobena država na svetu, ker so že v osnovi ti testi tako dragi, da jih večinoma uporabljajo za profesionalni, vrhunski šport, za amaterski šport pa, ko gre za res velika tekmovanja. Objektivnih podatkov ni in zato teme dopinga v rekreaciji ne želim komentirati, saj bi šlo zgolj za špekulacije. Ne morem se opreti na konkretne podatke, da bi lahko podal strokovno oceno.« Za večje število kontrol bi seveda potrebovali več denarja. In koliko stane eno testiranje? »Enoličnega odgovora na to vprašanje ni. Odvisno je od nabora substanc, ki jih iščejo. Osnovno testiranje je ocenjeno na okrog dvesto evrov za en vzorec, če gre za polno analizo, pa lahko en vzorec stane tudi do tisoč evrov. To je zgolj pavšalna ocena,« je še pojasnil Žiberna.

Dvoršak: »Poraba prehranskih dopolnil in preparatov je velika.«

Za natančno številko vzetih vzorcev med rekreativci smo vprašali Janka Dvoršaka, direktorja Slovenske antidoping organizacije, ki odgovarja: »Načeloma ne delamo testiranj na rekreativnih prireditvah, če pa že, jih delamo bolj vzorčno, preventivno. S tem želimo opozoriti na problem uživanja poživil. Zagotovo je uporaba snovi, ki izboljšujejo športno pripravljenost organizma, prisotna tudi med rekreativnimi športniki, zlasti med tistimi, ki zelo resno poskušajo svojo rekreativno aktivnost uveljavljati tudi skozi tekmovanja. Trditi, da je dopinga veliko, je trditev brez podlage, vendar glede na veliko porabo tovrstnih sredstev, glede na to, da so vsaj tisti, ki veliko trenirajo, zelo dobro informirani, je ta problem zagotovo prisoten. Ne obstajajo pa podatki, raziskave na tem področju, saj je do podatkov praktično nemogoče priti. Skrb zbujajoč pa je na drugi strani podatek o prodaji prehranskih dopolnil in preparatov. Ta poraba je velika. Mi v Sloveniji, na žalost, ker smo izredno omejeni s sredstvi, nimamo na voljo denarja, da bi lahko na rekreativnih prireditvah izvajali več testiranj. Poskušamo s splošnim ozaveščanjem. Pred dvema letoma smo dobili nekaj sredstev Unesca za to in na Ljubljanskem maratonu izvedli uspešen projekt Izberi pravo pot. V Sloveniji nam sredstev za tovrstne aktivnosti nihče ne da. To je problem sistema, pa ne samo na področju rekreacije, še večji problem je na področju vrhunskega športa. Tudi tam ne izvedemo dovolj predvidenih testiranj.« Kot je pojasnil, med rekreativci na leto opravijo manj kot deset testiranj: »Ko na primer testiramo na kakšni kolesarski dirki, testiramo še koga iz amaterske kategorije, kaj več pa ne.«

Glede uporabe dopinga je potrebno stalno ozaveščanje, saj doping ni prepovedan le zato, ker spodkopava vrednote in integriteto športa, temveč tudi zato, ker ima njegova uporaba resne in dosmrtne zdravstvene posledice. Slovenska antidoping organizacija letno izvaja številne programe protidopinškega informiranja in ozaveščanja. Iz podatkov je razvidno, da je v letu 2015 skoraj tri tisoč udeležencev množičnih športnih prireditev sodelovalo v eni od aktivnosti, ki so jih izvajali.

Ferlic: »Uživajte v rekreaciji, ne glede na rezultat.«

In kaj pravijo rekreativci? Povprašali smo Janeza Ferlica, Gorenjca, ki je že vrsto let v rekreativnem teku in nastopa v Sloveniji in tudi v tujini. »O dopingu se prav veliko ne zanimam in se tudi ne informiram, saj ne čutim potrebe. Pri zdravniku sem bil nazadnje pred petimi leti. Če si zdrav in nimaš težav, ne potrebuješ ničesar, zato tudi nimaš skrbi. Prav tako ne uporabljam nobenih prehranskih dopolnil. Malce bolj posolim juho, zjutraj spijem kavo s sladkorjem ... Veliko rekreativcev uporablja različne gele. Jaz jih nisem nikoli. Sem pa doma imel enega in se mi je ponesreči prebodel. Pustil sem ga na polici pol leta, ker me je zanimalo, kaj se bo zgodilo. Iz gela je ostala trda snov, ki je bila videti kot plastika. Potem pa vnesi to v svoje telo. Če bi bilo organsko, bi začelo smrdeti, postalo plesnivo ...,« je dejal Ferlic. O prisotnosti dopinga v rekreaciji pa dodal svoje mnenje: »Se govori, da nekateri uporabljajo prepovedane substance, celo zato, da bi premagali kolega iz kluba, prijatelja. To je sramota, zame nekaj nedopustnega. Sicer menim, da je večina rekreativcev čistih, vsaj upam tako, verjamem pa, da se sem in tja najde kdo, ki skuša biti boljši na ta način. Za to pa potrebujejo tudi precej denarja, saj to vsekakor ni poceni. Rekreativcem bi rekel, naj bodo pametni in razmišljajo prej, ker potem je prepozno. Uživajte v rekreaciji, ne glede na rezultat.«