V Žirovnici občuten porast nočitev
V žirovniški občini beležijo uspešno poletno sezono z občutnim porastom turističnih nočitev. Do konca avgusta so jih zabeležili skoraj 23 tisoč, medtem ko jih je bilo lani v enakem obdobju nekaj več kot 17 tisoč. Med gosti prevladujejo tuji turisti, slovenskih je bilo letos le deset odstotkov.
Žirovnica – Ob zaključku turistične sezone je Zavod za turizem in kulturo (ZTK) Žirovnica organiziral srečanje lokalnih ponudnikov turističnih in gostinskih storitev, na katerem so si izmenjali mnenja in delili izkušene iz letošnje sezone. Kot je navedla Urška Aljančič iz ZTK Žirovnica, imajo v žirovniški občini med trideset in štirideset ponudnikov nastanitev, v času sezone se število poveča tudi na sedemdeset. »Večino gostov predstavljajo tuji turisti, medtem ko število domačih upada, z lanskih dvajset je letos delež padel na deset odstotkov. Največ jih je iz sosednjih držav, zlasti Avstrije in Nemčije, prihajajo tudi iz skandinavskih dežel, še vedno pa pogrešamo azijske goste, teh je le peščica,« je pojasnila Aljančičeva.
Ob tem je dodala, da so gostje pretežno prehodni, doba bivanja v njihovih krajih je pod slovenskih povprečjem. »Lani je bila na slovenski ravni 2,7 dneva, pri nas je bilo 2,13, letos je nekoliko višja, a še vedno le 2,19 dneva, zato bomo morali v prihodnje več pozornosti namenili aktivnostim, ki bi zagotovile daljšo dobo bivanja turistov,« je pojasnila.
Aktivni in kulturni turizem
Aljančičeva meni, da bi višja kakovost nastanitev lahko pripomogla h krepitvi turizma v Žirovnici. »Ponudniki bi se lahko povezali in morda osnovali skupen produkt, ki bi ga ponudili gostom,« je predlagala. Direktor ZTK Žirovnica Matjaž Koman poleg tega vidi priložnosti še v razvoju aktivnega turizma, kot sta pohodništvo in kolesarstvo z možnostjo izposoje kolesa, ter kulturnega turizma, ki ga bodo morali v prihodnje še bolj približati tujim turistom. »Naši kraji so priljubljeni predvsem zaradi pohodniških doživetij. Opazili smo tudi, da nas mnogi slovenski obiskovalci starejše generacije obiščejo z vlakom in se odločijo za krajše pohode,« je dejal Koman. Zadovoljen je tudi z letošnjim obiskom dogodkov, zlasti poletnega festivala KašArt, ki so pritegnili več obiskovalcev, kot so pričakovali.
Uvedli več novosti
To poletje so za turiste pripravili več novosti. Rojstne hiše Prešerna, Čopa in Finžgarja so bile odprte po enotnem urniku, in sicer vsak dan z izjemo ponedeljka. Ta urnik nameravajo ohraniti za poletne mesece tudi v naslednjih letih, izven sezone pa bodo hiše odprte po običajnem delovnem času. Poleg tega so izdali časopis, ki združuje turistično ponudbo, vsebuje zemljevid in osvetljuje naravno ter kulturno dediščino, informacije pa so podane tako v slovenskem kot angleškem jeziku.
Kot je še povedal direktor, so v poletnih mesecih zaznali večji obisk tujih turistov v Prešernovi in Čopovi rojstni hiši, kjer so z letošnjim letom razstave prevedene v angleški jezik. »To je deloma povezano tudi s potjo Juliana trail, saj so točke za zbiranje žigov pri Janševem čebelnjaku in pri Čopovi rojstni hiši,« meni direktor, ki poudarja, da se bodo tudi v prihodnje osredotočali na trajnostni in zeleni razvoj kraja ter krepili sodelovanje z Biosfernim območjem Julijske Alpe in okoliškimi destinacijami.