V ponedeljek dan solidarnosti

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Slovenija / petek, 11. avgust 2023 / 07:25

V ponedeljek, 14. avgusta, bo dela prost dan, da bomo v luči katastrofalnih razsežnosti vodnih ujm in duhu solidarnosti lahko po svojih najboljših močeh pomagali vsem, ki so jih prizadele hude poplave.

Kranj – Razmere po neurju in poplavah v Sloveniji se počasi umirjajo. Ostaja razdejanje, ki ga je pustila voda. Da bi izrazili solidarnost, podporo in sočutje vsem, ki so jih prizadele strašne poplave, se je vlada odločila, da bo v ponedeljek, 14. avgusta, dan solidarnosti, ki bo dela prost. Predsednik vlade Robert Golob ob tem pričakuje, da bo vsak posameznik po svojih najboljših močeh v prihajajočem koncu tedna in prazniku Marijinega vnebovzetja ponudil pomoč. »Želimo, da Slovenija te težke in naporne dni zaključi v duhu solidarnosti. Da pomagamo znancu, sosedu, prijatelju, vsem, ki so jih prizadele hude poplave,« je navedel in dodal, da bo to dan, ko bo cela Slovenija stopila skupaj. »Prepričan sem, da Slovenija to zmore,« je dejal Golob.

Slovenija pa je že vse od prvega dne razdejanja združila moči. Na terenu delujejo službe za zaščito in reševanje, odziv je bil množičen: od posameznikov do ekip prostovoljcev, podjetij in humanitarnih organizacij. Aktivno poteka zbiranje denarnih in materialnih sredstev, v Slovenijo prihaja tudi pomoč iz tujine.

Posledice največje naravne katastrofo v zgodovini Slovenije so bistveno večje, kot so sprva ocenjevali. »Škoda se bo žal štela v milijardah. Moramo se odzvati na način, ki bo jasen, hiter in odločen,« je pred izredno sejo državnega zbora, kjer so po hitrem postopku obravnavali predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, poudaril premier. Vlada je na včerajšnji tretji seji v tednu dni obravnavala tudi izhodišča za pripravo nadaljnjih interventnih ukrepov.

Predlog soglasno sprejeli

Poslanci so na sredini izredni seji z 79 glasovi za in brez glasu proti predlog zakona sprejeli. Ta med drugim prinaša finančno podporo občinam, ki so utrpele škodo, v obliki predplačila za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do višine 40 odstotkov predvidene škode. Uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis. Z zakonom so omogočili tudi retroaktivnost, kar pomeni, da velja za vse naravne nesreče, ki so Slovenijo prizadele od 1. januarja 2023.

Sedem dni izrednega dopusta

Država bo financirala sedem dni izrednega dopusta za vse prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih, hkrati pa bo prizadetim podjetjem financirala ukrep čakanja na delo. Uvedli so tudi institut višje sile v gospodarstvo, kmetijstvo in ribogojstvo. Država bo tako zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo na delovno mesto, subvencionirala osemdeset odstotkov plače, enako velja za čakanje na delo.

V sistem sanacije je znova umeščena nadomestna gradnja za ljudi, ki so v povodnji ostali brez strehe nad glavo. Pri tem bodo morale občine zagotoviti zemljišča, jih komunalno opremiti in spremeniti občinski prostorski načrt, pri čemer bodo postopek kar se da pohitrili. Država bo potem skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela, da se tja postavijo objekti.

V vmesnem obdobju je vzpostavljen centralni register praznih stanovanj in enotne najemniške pogodbe za namestitev prizadetih družin. Aplikacijo Poplave 2023 so razširili s področjem začasnih stanovanj, kjer je na voljo osnoven in pregleden register.