Krog ob slovenski meji, 7. del

Besedilo: Slavko Zupanc
Kategorija: Rekreacija / / 10:46

Mesto Brežice, kjer smo tisti dan začeli etapo, leži na levem bregu Save. V središču mesta je Grad Brežice, v katerem domuje Posavski muzej Brežice. V grajski kleti ima vinarsko podjetje Vino Brežice eno od svojih vinskih kleti. Iz Brežic smo kolesarili ob meji s Hrvaško po gričevnati vinorodni pokrajini Bizeljsko, kjer je doma vino bizeljčan. Pot nas je vodila skozi Staro vas, kjer pridelujejo znano penino Istenič, do kraja Bizeljsko, kjer smo pričeli prvi vzpon, saj smo se na razdalji štiri kilometre povzpeli za dvesto metrov. Nato je sledil spust v Bistrico ob Sotli. Nadaljevali smo skozi naselja Sedlarjevo, Golobinjek ob Sotli in Imeno do Podčetrtka, kjer smo imeli postanek. Nekateri so naredili še ovinek v Olimje na pokušino znane ročno izdelane čokolade.

Po postanku smo se peljali mimo zdraviliških kompleksov, nato pa kolesarili po lokalni cesti tik ob meji proti Rogatcu. Podobno kot ob reki Kolpi smo se tudi tukaj vozili tik mimo žičnih ograj ob cesti, ki so bile postavljene zaradi beguncev. Cesta namreč poteka tik ob reki Sotli, devetdeset kilometrov dolgi mejni reki med Slovenijo in Hrvaško, ki izvira v hribovju Macelj na slovensko-hrvaški meji in se pri vasi Jesenice izliva v Savo.

V Rogatcu smo zavili proti Donački gori. Na pretežno ravninski etapi nas je čakal še drugi nekoliko daljši, sedemkilometrski klanec, kjer smo premagali dvesto višinskih metrov. Kolesarili smo skozi vas Sveti Jurij, kjer je izhodišče za Donačko goro po vzhodni poti in Rudijev dom, ki stoji pod vrhom Donačke gore. Donačka gora (882 m n. m.), ki je dobila ime po bližnji cerkvi sv. Donata, je zelo priljubljena izletniška točka za pohodnike iz bližnjega Rogatca in Rogaške Slatine. Starejše ohranjeno ime za Donačko goro je Rogač ali Rogaška gora – predvidevajo, da zato, ker se iz Rogaške Slatine vidi v obliki roga. V naselju Čermožiše se je pot prevesila navzdol proti Halozam. Vodila je mimo Žetal, skozi naselja Kozmince in Zakl. Pri Podlehniku smo po nadvozu prečkali avtocesto Maribor–Zagreb in kmalu zatem še reko Dravinjo. Skozi naselje Tržec in Videm pri Ptuju smo prikolesarili do Ptujskega jezera, ki je največje slovensko umetno jezero. Nastalo je z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem in služi kot akumulacija za hidroelektrarno Formin. Uporablja pa se tudi za ribištvo ter rekreacijo – veslanje, jadranje in deskanje. V bližini krajinskega parka Šturmovec smo prečkali najprej reko Dravo, nato pa še kanal, ki vodi do hidroelektrarne Formin. Nadaljevali smo skozi naselje Markovci do obrtne cone, kjer je bil naš hotel. Ker popoldan hotelska restavracija ne dela, v bližini pa ni drugih lokalov s hrano, so nam v hotelu za večerjo organizirali catering s Ptuja.