Vršič med vojno in mirom

V Muzeju Kranjska Gora v Liznjekovi domačiji je čez poletje na ogled razstava Med vojno in mirom – vojaška dediščina Vršiča in okolice avtorja dr. Uroša Koširja. Med Kranjsko Goro in Trento naj bi bilo nameščenih do deset tisoč vojnih ujetnikov, ki so za seboj pustili materialne dokaze.

Razstava je plod dvoletnega raziskovalnega projekta arheologa dr. Uroša Koširja, ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Občina Kranjska Gora. »Na terenu smo odkrili 321 objektov, struktur – predvsem iz časa prve svetovne vojne, nekaj še iz obdobja med obema vojnama in druge svetovne vojne. Izvedena so bila arheološka sondiranja in manjše izkopavanje novoodkritega groba, ki smo ga našli v dolini Male Pišnice. Pregledani so bili številni arhivi, pridobljenih več kot 250 fotografij s tega območja iz vojnega časa, tako da imamo dobro primerjavo med zgodovinskimi in arheološkimi viri, ki jih še vedno zasledimo na terenu,« je povedal dr. Košir.

Leseni nosilec z bodečo žico

»Današnja Vršiška cesta je, kot vemo, nastala med prvo svetovno vojno. Že takoj po italijanski vojni napovedi 23. maja 1915 se je avstro-ogrsko poveljstvo odločilo za gradnjo ceste za oskrbovanje bojišča v Zgornjem Posočju. Pomembni pri gradnji ceste in druge infrastrukture pa so bili predvsem vojni ujetniki, največ jih je bilo iz ruske carske vojske. Ogromno je bilo tudi Ukrajincev, Poljakov, Latvijcev ..., ki so bili tedaj del ruskega imperija. Po nekaterih podatkih naj bi v Kranjsko Goro prvih nekaj vojnih ujetnikov prišlo že septembra 1914 z nalogo, da iz Kranjske Gore do Vršiča prenesejo nosilce za žične ovire, ker je Avstro-Ogrska že slutila, da jih Italija utegne napasti. Na melišču pod Prisankom so bila široka polja žičnih ovir, kjer smo tudi odkrili lesen nosilec z bodečo žico.«

Na podlagi seznamov naj bi bilo med Kranjsko Goro in Trento nameščenih do deset tisoč vojnih ujetnikov, ki so za seboj pustili materialne dokaze, kot so gumbi z vojaških uniform, srebrn pravoslavni križec, ploščici, na katerih sta številki vojnih ujetnikov, in številni drugi predmeti. »Vojni ujetniki so bili tudi Srbi, Črnogorci, s soške fronte so sem vozili italijanske vojne ujetnike, našli smo npr. spono italijanskega opasača.« Na gradbišču so delovale tudi avstro-ogrske delovne enote, najeti so bili civilni delavci. »Večji del ceste, po kateri se vozimo danes, še poteka po trasi vojaške ceste – z nekaj izjemami. Ena taka izjema je spremenjena trasa med Rusko kapelico in Kočo na Gozdu, ki jo je zgradil Josip Slavec v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Med zanimivejšimi ostanki, povezanimi z gradnjo ceste, je bil betonski valjar, ki je bil nekoliko prevelik in pretežek, da bi ga lahko dali na razstavo.«

Orglice med osebnimi predmeti

Vršič je znan po marčevskih plazovih leta 1916, ki so zahtevali smrtne žrtve. Nekateri plazovi so uničili tudi dobršen del tovorne žičnice, kasneje so zgradili novo traso žičnice, ki se je od prve razlikovala predvsem po načinu gradnje. Zgrajene so bile vojaške barake za bivanje in skladišča. »V povezavi s skladiščenjem materiala in življenjem smo našli kar nekaj predmetov. Med zanimivejšimi so nekoliko bolj osebni predmeti, npr. orglice, gumbi, kovanci, ostanki pasnih spon, jedilni pribor ...« Tudi ostanke kovaške delavnice in zložljive peči za gretje.

Glavni vzrok za umiranje v tem delu zaledja soške fronte so bile bolezni, nekaj je bilo tudi ranjencev, ki so umrli zaradi posledic ran, poškodb. Žrtve so bile tudi zaradi plazov pozimi. »Med Kranjsko Goro in Trento je bilo nekaj pokopališč. Glede na različne popise po prvi svetovni vojni je bilo na tem območju pokopanih 428 ljudi, od tega daleč največ ruskih vojnih ujetnikov, pa tudi avstro-ogrskih vojakov, italijanskih in srbskih vojnih ujetnikov, nemška vojaka in črnogorski vojni ujetnik. Nekoliko bolj zanimivo za nas je pokopališče v Kranjski Gori na Podlesu. Že župnik Andrej Krajec je napisal, da je tako med vojaki kot civilisti razsajala epidemija tifusa, vojska pa se je odločila urediti pokopališče samo za vojake in so vzeli kos zemlje.« Po prvi svetovni vojni je prišlo do prekopavanj na druga pokopališča, npr. leta 1936 so prekopali še ruske vojne ujetnike. »Vedno se je govorilo, da so jih prekopali k Ruski kapelici, kar ne drži. Arhivski viri kažejo, da so jih s kranjskogorskega pokopališča prekopali v Beograd. Smo pa v izkopu še odkrili dobro ohranjeno krsto s kostmi vojaka ali vojnega ujetnika.«

Zmotno o Ruski kapelici

»Dolgo se je govorilo, da je bila Ruska kapelica postavljena v spomin na žrtve marčevskih plazov, a ni tako. Leta 2015 je bila odkrita fotografija z vojnimi ujetniki in avstro-ogrskimi vojaki, ki je bila poslana po pošti že 4. februarja 1916, več kot en mesec pred plazovi, kar jasno dokazuje, da je kapelica stala prej. Dodaten dokaz se je pojavil leta 2019, ko se je prodajal album fotografij, ki so večinoma nastale 11. januarja 1916 ob obisku prestolonaslednika Karla v Kranjski Gori. In ena teh prikazuje Rusko kapelico. Razlog za njeno postavitev je bil predvsem za duhovno oskrbo vojnih ujetnikov.« Ob kapelici je tudi grob ruskega ujetnika. »Vsi poznamo ta zidani grob s ploščico z napisom Neznani ruski vojak. V avstro-ogrskih dokumentih lahko vidimo, da gre za Petra Polovčeva, ki je umrl 17. novembra 1915. Upam, da bodo v prihodnosti namesto te pritrdili ploščico z njegovim imenom.«

Nekateri grobovi so se izmuznili popisovalcem. En tak primer je grob vojnega ujetnika v Mali Pišnici. »Vid Černe v svoji knjigi omenja, kako mu je lovski čuvaj v bližini lovske koče pokazal gomilo in na drevesu napis Rus. Tudi kolega Primož Gregori, ki mi je pomagal pri delu, je za to slišal in sva se odpravila v Malo Pišnico. Ploščice in gomile ni bilo več, sva pa ob pregledu z detektorjem kovin uspela odkriti menažko. Zraven je bila človeška kost. Glede na določene predmete in na izdelavo menažke skoraj gotovo lahko rečemo, da gre za ujetnika ruske carske vojske, starega od 30 do 35 let. Imel je zaceljen zlom noge, ni bilo pa vidnih poškodb znakov, zakaj je umrl.«

Zavedanje dediščine

Kot zadnje poglavje razstave je predstavljeno obdobje med obema vojnama in druge svetovne vojne. »Cel kup je ostalin, ki jih ljudje pogosto mešajo z ostalinami iz prve svetovne vojne,« je pojasnil dr. Uroš Košir in še dodal: »Namen razstave je tudi opozoriti na to dediščino z namenom njenega varovanja. V prihodnosti je v načrtu postavitev informativnih tabel na območju Vršiča, ki naj bi temeljile na rezultatih tega projekta. Upam, da nam bo s tem uspelo širiti vedenje in zavedanje, da gre za pomembno dediščino, ne samo tega prostora, ampak za evropsko dediščino.«