Sprevod folklornih skupin se je začel na grajskem vrtu, šel skozi središče Preddvora in se zaključil spet na vrtu. Prvi je bil gostitelj, FD Preddvor. / Foto: Alenka Brun

Štoflcfest in smn

V soboto je vrt gradu Dvor v središču Preddvora gostil simpatično prireditev Štoflcfest – festival bombonov, imenovanih štoflc, nedelja pa je bila namenjena slikarjem, mednarodnemu folklornemu festivalu in Petrovemu smnu.

Najprej smo se ustavili pri stojnici TD Kokra, kjer nam je Zoran Puc iz Potoč pokazal, kako se delajo bomboni oziroma štoflci, in nam na kratko opisal postopek. »Potrebujemo dvesto gramov sladkorja, ščepec soli, malce surovega masla – recimo za noževo konico. Ko sladkor karamelizira, ga odstavimo. Mešamo, da se vsebina začne gostiti, in tu pride na vrsto še vsebina za okus. Potem vse skupaj še malo mešamo, da nastane še gostejša zmes. Stresemo jo na papir za peko, ki je premazan z maslom. Zmes prepogibamo, da se ohlaja enakomerno, da zunanji rob ne ostane nekarameliziran.« Z rokami, na katerih so bile rokavice, nam je zraven še prikazoval, kako je postopek dejansko videti. »Ko se zmes dovolj ohladi, da jo lahko primemo v roke, jo stiskamo, raztegujemo, da pride vmes zrak, kar tudi posvetli barvo.« Sledi valjanje zmesi v kačice, kot je humorno poimenoval sladkorne svaljke, ki jih potem nareže na majhne kockice. Za konec bombone še potrese s posebno mešanico s sladkorjem v prahu, da se ne sprimejo. Spominja se, da ko sta se s partnerko lotevala njihove priprave prvič, sta potrebovala kakšen teden, da so nastali takšni, da se jih je dalo jesti. »Je pa prav vsak unikaten,« je še povedal.

Štoflce so v petdesetih, šestdesetih letih prejšnjega stoletja izdelovali v gostišču v Bašlju. Z njimi so se sladkali ljudje od blizu in daleč, ob svojem obisku menda celo sam tovariš Tito. Štoflce so med drugim prodajali tudi v Planici. Starejša generacija občanov se še zelo dobro spomni t. i. melisnic, ki so – kot pravijo – med lizanjem razpadle in celo malo zahrustale. Štofllci pa so bombone poimenovali zato, ker so bili narezani koščki sladkorne zmesi videti kot plutovinast zamašek.

Na Štoflcfestu so zelo uživali predvsem otroci. Za pestro dogajanje so v največji meri poskrbela domača društva, Kaličopkovo gledališče pa je v popoldanskih urah pripravilo otroško predstavo. Navdušila je tudi vožnja s »kimpežem«, dobro je bila obiskana bosonoga čutna pot, precej zanimanja so najmlajši obiskovalci pokazali za delo prostovoljnega gasilca, dobro je bil obiskan tudi kolesarski poligon turnokolesarskega odseka PD Preddvor. Pika Sulejmanovič je skrbela za poslikavo obrazov, Nataša Zaplotnik pa za posebne »štoflc fotografije«, predstavili sta se tudi Mestna knjižnica Kranj in Ljudska univerza Kranj. Pagon šport, ki je sicer skrbniki preddvorske tematsko-orientacijske poti Skrivnost preddvorskih štorkelj, je na festivalu skrbel za kviz in iskanje skritega zaklada.

Petrov smn

Dogodek, s katerim že tradicionalno v preddvorski občini junija zaznamujejo občinski praznik, pa je tudi Petrov smn. Odlikuje ga pestra ponudba domačih dobrot ter izdelkov domače in umetne obrti. Za uvod v nedeljsko dogajanje so tokrat s pesmijo poskrbele josipinke oziroma članice ŽPZ Josipine Turnograjske. Sledila je predstava za otroke, Likovno društvo Preddvorski samorastniki je organiziralo že 13. mednarodni ex-tempore, kjer je sodelovalo 15 udeležencev. Prva tri najboljša dela so bila tradicionalno nagrajena. Letos je šlo prvo mesto ponovno v roke Kranjčanki Pavli Peranovič, ki je naslikala delo z naslovom Polje in sonce z roko v roki. Drugo je bilo delo Vinka Bogataja in tretje Olge Jevšek.

V sklop nedeljskega Petrovega smna, pa se je vrnil tudi mednarodni folklorni festival. Tokrat je bil to 15. mednarodni folklorni festival PIFF 2023. Na njem so sodelovale Folklorna in tamburaška skupina KUD Klaruš Maruševec iz Hrvaške, Gruppo folcloristico Pastoria del Borgo Furo iz Italije, Folklorna skupina Leszczyniacy Świdnik iz Poljske in poleg starejše odrasle skupine FD Preddvor še FS Sovodenj ter Kamnik.

Večeri v Preddvoru so se minuli konec tedna na odru grajskega vrta zaključevali z glasbo. V petek z dalmatinskimi napevi, sobota je bila nostalgično obarvana z nastopom skupine Rock Partyzani, nedelja pa v barvah narodnozabavnih zvokov. Dogodek se je zaključil z nastopom ansambla Galop.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 5. december 2009 / 07:00

Zidovi (v glavah)

Na mednarodni konferenci, ki jo je 26. in 27. novembra pod naslovom 20 let pozneje v hotelu Union priredil Inštitut dr. Jožeta Pučnika, je Janez Janša kot uvodničar ugotovil, da v Sloveniji nismo...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / nedelja, 17. november 2013 / 19:47

Dragi predsednik

Rada bi vas vprašala, kako ste kaj zadnje čase. Če boste rekli, da ste v redu, bom jokala. Kajti nesramno je biti v redu, če so ljudje v isti državi, ki ji predsedujete, v tako slabem stan...

Zanimivosti / nedelja, 17. november 2013 / 19:46

Nagrajeni Kranjski vrtci in Minka Likar

Kranj – Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič in ekipa Požen’ Evropo je v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICO in Visoko šolo za varstvo okolja spomladi razpisala vseslovenski nagr...

GG Plus / nedelja, 17. november 2013 / 19:35

Kralj vseh bolezni

»O raku po navadi razmišljamo kot o 'sodobni' bolezni, ker so prispodobe v zvezi z njim tako sodobne. Gre za bolezen pretirane proizvodnje, eksplozivne rasti, za neustavljivo razraščanje,...

Zanimivosti / nedelja, 17. november 2013 / 19:33

Simpatična nadloga

Kako gre že tista o nadlogah, ki so nekoč davno napadle Egipt? Kdo bi pomislil, da je gospa (ali gospod) v zelenem na fotografiji predhodnica ene izmed njih, a to zagotovo ne bo držalo. Na...

Nasveti / nedelja, 17. november 2013 / 19:31

Žurfix – Asterix

Žurfix je v Slovarju tujk označen kot družabno srečanje ob stalnih dnevih. No, enkrat ali dvakrat v letu, ob praznikih pripravim praznično kosilo za moja odraščajoča prijatelja, brata in sestrico,...