Sodelovanje pri samomoru ni poslanstvo zdravnikov

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Slovenija / sreda, 28. junij 2023 / 21:20

Minuli četrtek se je iztekel šestdesetdnevni rok, v katerem so pobudniki predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja lahko zbirali podpise volivcev, da bi zakon vložili v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS. Slovenska karitas je ob tem pozvala poslance, naj predlog zavrnejo, kritični so tudi v Zdravniški zbornici Slovenije.

Kranj – Pred parlamentarno obravnavo predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja je Slovenska karitas kot aktivna humanitarna organizacija pri pomoči 35.000 starejšim in bolnim opozorila na možne zlorabe, ki bi jih zakon lahko omogočil. Predlog zakona so označili za neprimernega in strokovno neutemeljenega, po njihovem prepričanju pa vodi v izničenje prednostne naravnanosti družbe, države in skupnosti k dejavni solidarnosti za dvig kvalitete življenja ranljivih skupin. Kot poudarjajo, bi bil sprejem predloga zakona v danih okoliščinah v Sloveniji lahko zelo škodljiv za starejše, umirajoče in dolgotrajno bolne, saj pri nas nimamo niti zakona niti urejenega delovanja dolgotrajne in paliativne oskrbe ter spremljanja umirajočih. »Patronažna služba je preobremenjena, nerazvito in neurejeno je tudi področje negovalnih bolnišnic, paliativnih oddelkov in paliativnih mobilnih timov ter sistematične podpore svojcem. Velikemu številu državljanov je dolgotrajna in paliativna oskrba nedostopna, čeprav je to ena izmed osnovnih človekovih pravic,« so navedli.

Ne upošteva napredka medicine

Predlog po njihovem mnenju odpira polje možnih zlorab in nalaga izvajanje celotni javni mreži institucionalnega varstva in zdravstveni stroki, čeprav je to v nasprotju z njihovim temeljnim poslanstvom. Obenem ne upošteva napredka medicine, ki lahko tudi v najhujših oblikah bolezni odpravi skoraj vsako objektivno bolečino ter komunikacijsko ali drugo oviro. »Poskuša pa uzakoniti in družbeno uveljaviti državno izvajanje samomora ali evtanazije za bolne, starejše ter različno trajno ovirane – in to na podlagi osebne odločitve o življenju ali smrti v vsakem trenutku po osebni presoji posameznika,« so kritični v Slovenski karitas, kjer pozivajo poslance, da zavrnejo ali vsaj kritično presodijo predlog zakona. »Čez leta se bo namreč pokazal kot instrument, po katerem bodo zaradi 'socialne bolečine' kot posledice nezadostne skrbi države in družbe posegali predvsem bolni, težje ovirani in starejši, ki bodo 'odvečni', socialno izključeni, osamljeni v omejitvah ter predvsem revni.«

V Slovenski karitas se sicer strinjajo, da je dolgotrajno in neznosno trpljenje nedopustno in nehumano za človeka in za vsako živo bitje. »Karitas razume in ne obsoja osebnih odločitev posameznikov, ki se ob pomanjkanju oskrbe, velikih duševnih stiskah, osamljenosti ali drugem trpljenju odločijo za samomor. Vendar vsak samomor, s pomočjo ali brez nje, in tudi evtanazijo jemljemo kot poraz družbe, države, zdravstva in socialnega varstva v humanosti in sposobnosti aktivne solidarnosti,« so še opozorili.

Nasprotuje prizadevanjem civilizacije

Do predloga zakona so kritični tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so v sodelovanju z drugimi institucijami pred kratkim pripravili javni posvet Etični in medicinski vidiki vprašanja evtanazije, kjer so želeli odločevalcem in zainteresirani javnosti predstaviti pomembne etične in strokovne medicinske vidike ter dileme v povezavi s postopki, ki jih predvideva predlog zakona.

Kot je v uvodnem govoru poudarila Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, predlagana sprememba zakonodaje prinaša v družbo veliko spremembo. »Predlagatelji zakona so imeli v mislih peščico ljudi, ki izjemno trpijo in se jim življenje brezizhodno izteka, vsaj tako zakon predstavljajo. Kljub temu vsaj na prvi pogled plemenitemu namenu, ki je blizu temu, kar ob trpečih ljudeh, ki jim res ne moremo pomagati, občutimo zdravniki, pa predlagani zakon presenetljivo zelo na široko odpira možnost za usmrtitev ali pomoč pri samomoru vsem, ki trpijo zaradi telesne ali duševne zdravstvene težave,« je dejala, ob tem pa dodala, da predlog zakona s tem nasprotuje večstoletnim prizadevanjem civilizacije, da bi človeku, katerega zdravje ni popolno, omogočili dostojno življenje, v katerem se bo počutil izpolnjenega, spoštovanega in zaželenega.

Zdravniki nikoli ne smejo ubijati

V osrednjem programu posveta sta sodelovala tudi predsednik Komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč in njen podpredsednik Borut Ošlaj. Prvi je opozoril, da predlog poleg telesnih zajema tudi bolezni, ki prizadevajo duševne zmogljivosti. »Avtonomnih odločitev bolnikov o prekinitvi življenja ni mogoče razumeti na izključno osebni ravni, ampak v okvirih najrazličnejših socialnih realnosti družin, sorodstev, prijateljstev in skupnosti,« je dejal Voljč, Ošlaj pa je spregovoril o dostojanstvu in prevrednotenju vrednot.

Jadranka Buturović Ponikvar, zdravnica v UKC Ljubljana, je delila pogled na evtanazijo z zdravniškega vidika. »Usmrtitev z zastrupitvijo (evtanazija in sodelovanje pri samomoru) ni poslanstvo zdravniškega poklica. Zdravniki nikoli ne smejo ubijati. Slediti morajo svojemu poslanstvu in notranjemu moralnemu kompasu ne glede na pritiske,« je prepričana. Med drugim je še pojasnila, da se v državah, ki so legalizirale evtanazijo, pojavlja fenomen spolzkega klanca, vključno z darovanjem organov bolnikov, usmrčenih zaradi psihičnega trpljenja. »Nobene varovalke ne morejo preprečiti zlorab in zaščititi nemočnih in ranljivih,« je dodala.

Sporno določanje poklicnih dolžnosti

»Osnutek zakona zdravnikom kot zdravstvenim delavcem nalaga poklicno dolžnost sodelovanja v vseh fazah izvedbe postopka pomoči pri končanju življenja in pri izvedbi skoraj vseh predpisanih dejanj,« pa je povedal Peter Renčel, vodja Oddelka za pravne zadeve pri ZZS, ki meni, da je takšno zakonsko določanje poklicnih dolžnosti, ki nima podlage v medicinski stroki, sporno.

Sodeloval je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki meni, da je okoli vprašanja prostovoljnega končanja življenja nujna široka družbena razprava, na podlagi katere bo pred uveljavitvijo pravice postavljen tak sistem, da zlorabe ne bodo mogoče. Opozoril je, da je bila s predlogom zakona neodvisni instituciji Varuha človekovih pravic brez predhodne seznanitve in posvetovanja naložena obveznost opravljanja nadzorstvene funkcije pri izvajanju postopkov pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Svojo izkušnjo s težko boleznijo, ko je zaradi zapleta multiple skleroze dobila traheostomo in gastrostomo, je delila odvetnica Sara Ahlin Doljak, ki verjame, da mora družba dopustiti umiranje in pustiti naravno umreti človeku, ko pride njegov čas. »Dostojanstveno smrt preveva usmiljenje in ljubezen in ne vključuje konca življenja, ki bi si ga vsak posameznik izbral sam,« je dejala.