Matevž, Miha, Gašper in Alja, štirje od otrok, ki jim je ustanova Sklad Okrešelj pomagala skozi šolanje.

Alja gre po očetovih stopinjah

V Korotanu na Jezerskem je desetletnico delovanja slovesno praznovala ustanova Sklad Okrešelj, ki denarno pomaga otrokom gorskih reševalcev, umrlih v nesreči na Okrešlju.

Jezersko - Nesreča na Okrešlju se je zgodila junija 1997. Med reševalno vajo je umrlo pet gorskih reševalcev: Rado Markič, Luka Karničar, Mitja Brajnik, Jani Kokalj in Boris Mlekuž. Njihovi prijatelji, gorski reševalci so se tedaj organizirali in začeli razmišljati, kako bi pomagali družinam ponesrečenih, zlasti njihovim otrokom. Dobro leto dni po nesreči so uradno ustanovili fundacijo Sklad Okrešelj, ki odtlej pomaga otrokom njihovih umrlih prijateljev z denarnimi pomočmi in štipendijami. Na Jezerskem, od koder sta bila doma Rado Markič in Luka Karničar, so ob deseti obletnici sklada pripravili slovesnost, ki je obudila spomin na prijatelje, umrle v nesreči, in obenem izrekla zahvalo tistim, ki pomagajo že desetletje. To so gorski reševalci (poleg slovenskih tudi iz Furlanije Julijske krajine), zdravniki, člani planinskih društev, podjetja, ustanove … Delovanje sklada je orisal predsednik upravnega odbora Dušan Polajnar, na slovesnosti so spregovorili jezerski župan Milan Kocjan, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Miro Pogačar in predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Besedo pa so dobili tudi štirje od trinajstih otrok, ki so v nesreči na Okrešlju izgubili očete, Sklad Okrešelj pa jim je pomagal s štipendijami. Kako danes živijo? Matevž Mlekuž je zaposlen na onkološkem inštitutu, ima ženo in hčerko in včasih gredo z družino v hribe. Tudi Miha Karničar se je pravkar poročil in dobil hčerkico, njegov brat Gašper pa je še študent fakultete za šport. Tekmovalno se ukvarja s turnim smučanjem. Študentka fakultete za šport Alja Markič pa je športna plezalka in tako stopa po očetovih stopinjah. Večer je bil prežet s čustvi, k čemur so pripomogli tudi solist ljubljanske opere baritonist Marko Kobal, citrar Tomaž Plahutnik in povezovalka Rada Polajnar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 18. januar 2012 / 07:00

Dva vedra Novogoričana

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je na ogled razstava likovnih del z naslovom Novo - Goričana, kakopak dveh novogoriških umetnikov Etka Tutte in Klemena Bruna.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...