Srečanje sosedov na Dobraču

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 23. junij 2023 / 16:26

Tradicija sodelovanja slovenskih društev iz Koroške, še posebno iz Ziljske doline, Kanalske doline in letos prvič iz Rezije v Italiji ter iz Gorenjske, se je letos nadaljevalo s tradicionalnim, že sedmim srečanjem. Tokrat se je stotnija pohodnikov povzpela na 2166 metrov visoki Dobrač (Dobratsch), na območje istoimenskega naravnega parka, ki se dviga nad Ziljsko dolino. Ideja sodelovanja sosedov, ki jo je dal Simon Triessnig iz Loč pri Baškem jezeru in zanjo navdušil tudi prijatelje in somišljenike na slovenski in italijanski strani meje, tako živi še naprej. In to na območju, kjer se stika slovenski, germanski in italijanski svet, poudarja eden od gorečih zagovornikov takšnega sodelovanja, vodja Planinskega muzeja v Mojstrani in soustanovitelj Zavoda Sikult Matjaž Podlipnik. Z gorenjske strani so pri pripravi letošnjega srečanja sodelovali Zavod Sikult, Turistično društvo Dovje - Mojstrana in Slovenski planinski muzej Mojstrana ter Agencija Kofler Šport iz Mojstrane, ki sta zagotovila prevoz in dobrote, s katerimi so se na vrhu gore okrepčali pohodniki.

Srečanje, začel ga je njegov pobudnik Simon Triessnig, je potekalo v lepem vremenu z enkratnimi razgledi na koroška jezera, na naše Julijce z Mangartom in Triglavom in na italijanske in avstrijske vršace. Udeležence sta pozdravila župan Občine Plajberk pri Beljaku (Bad Bleiberg) Christian Hecher in podžupanja Beljaka Susanne Boyneburg Spendier. Osrednja tema druženja je bilo zbiraje in ohranjanje starih hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem in kasneje tudi na Koroškem ter izdajanje zemljevidov s temi imeni, ki veliko povedo o zgodovini krajev in ljudi ter povečujejo zavest o pripadnosti svojemu narodu in kraju. Med dobri dve uri trajajočo hojo na vrh gore z značilno podrto južno steno so o prizadevanjih za ohranjanje hišnih in ledinskih imen pripovedovali Martina Piko - Rustia s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, Vinko Wieser, vodja projekta FLU – LED (kulturni portal ledinskih in hišnih imen) na Koroškem, in Klemen Klinar iz jeseniške razvojne agencije Ragor. Pri slovenski cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki je bila leta 1690 zgrajena na robu prepadne stene nad Ziljsko dolino – z 2155 metri nadmorske višine je ena najvišje ležečih cerkva v Alpah – je mašo daroval dekan Stanko Olip. Peli so pevci iz Roža in Zilje. Nato je bilo na zgornji postaji žičnice srečanje s pokušino dobrot iz sosednjih dolin. Prihodnje leto bo srečanje v Reziji.