Bohinjska torta

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / / 06:59

V Hotelu Bohinj ob Bohinjskem jezeru so konec tedna zainteresiranim in sladokuscem predstavili posebno sladico iz preteklosti, bohinjsko torto. Torta sedaj v bistvu lepo zaokrožuje poseben meni v Hotelu Bohinj, za katerega je poskrbel glavni šef kuhinje Anže Skvarč in je poln lokalnih dobrot, certificiranih pod blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj. Tako za predjed pridejo na mizo bohinjski mavžlji, ki so jim dodali malo rdeče pese, znameniti mohant v peni ter pire iz repe in krompirja. Za glavno jed sledi čemažev štrukelj, hrbet jelena in omaka iz jagodičevja, za konec pa trihodni meni zaokroži kos bohinjske torte. Slednjo sicer v hotelu ponujajo tudi v monoporcijski obliki.

Slaščičarska mojstrica Katarina Hribar nam zaupa, da so se s podobo torte in z receptom, da so ga priredili do te mere, da se okusi v torti res lepo ujemajo, ukvarjali kar nekaj časa. Da je bila na začetku torta absolutno presladka, razlaga Hribarjeva. Njeni glavni sestavini sta sicer mandlji in čokolada, tokrat so dodali še orehe. Postreženo so sestavljale plasti biskvita, med katerimi je maslena čokoladna krema, na koncu pa je bil čez torto dodan še čokoladni preliv. Torta je bila izjemno okusna, zaradi maslene kreme pa bi si upali trditi, da bolj hladno postrežejo, boljša je.

Ob tokratnem ponovnem lansiranju bohinjske torte je z vidika destinacije (ponovni) prihod torte pozdravil – s pomočjo posnetka, ker je bil službeno odsoten – Klemen Langus iz Turizma Bohinj; Jana Vilman je spregovorila z vidika omenjene blagovne znamke ter tudi o sami znamki; posebni poslastici, za katero upa, da bo postala simbolna sladica celotne destinacije, pa je nekaj besed namenil še Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, katere del je tudi Hotel Bohinj. Dogodek je moderirala Jasna Dolžan Lesjak, za spremljajoči glasbeni program so poskrbeli fantje iz skupine Klarinetkanje.

O zgodbi bohinjske torte in njenem ponovnem odkritju je spregovoril tudi slovenski etnolog, profesor in publicist Janez Bogataj. Najprej je poudaril, da ne gre za zgodovino na krožniku, temveč njeno interpretacijo. Da se njena zgodba začne v drugi polovici 19. stoletja na Dunaju oziroma v podonavski kuhinji. Avstro-Ogrska je takrat že začela dajati določenim jedem tudi geografske oznake. »Najbolj znana, ki izvira iz tistega časa, je kranjska klobasa. V Ljubljani smo dobili v tistem času ljubljanske štruklje in skutne palačinke s pehtranom …« In takrat je nastala tudi bohinjska torta, je povedal in nadaljeval z odgovorom na vprašanje, zakaj ravno bohinjska. Razložil je, da je v tem času Bohinj začel delati prve resne korake na področju letoviščarstva, zlasti v smeri zimskega turizma. »Ne vemo sicer, kdo jo je izumil,« je pojasnil, vendar mu je po naključju prišel v roke rokopis recepta, ki ga je dobil na posodo od ene svojih študentk. Rokopis iz zvezka, v katerem so bili tudi drugi recepti, je nastal na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in sicer v Ljubljani. »Namreč, gospa, ki je to zapisala, se je pisala Šantelj, kar je značilen ljubljanski priimek, čeprav je po izvoru s Primorskega. Potem je ta gospa imela eno hčerko, ki je naprej pisala recepte ter se s tem zvezkom receptov poročila z ljubljanskim trgovcem in izdelovalcem keramičnih ploščic ... Tako je zvezek ostal v družinski zapuščini in na koncu pristal v Novem mestu ...« In od tam je potem recept prišel do njega, je še povedal. Seveda se je nad njim navdušil.

O tem, kako so se v bohinjski torti znašli mandlji, pa smo iz pogovorov med prisotnimi razbrali, da so bili to časi, ko naj bi sir vozili čez mejo, v Italijo, mandlje in čokolado pa v Bohinj. Najnovejši različici torte pa so – kot smo že omenili – dodali orehe ter jo s tem tudi bolj približali Bohinju.