Novi Slovenski biografski leksikon (Č)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. junij 2023 / 17:06

»Čop se je rodil v kmečki družini v Žirovnici na Gorenjskem kot prvi od šestih otrok; zlasti s sestro Minco ter bratoma Janezom in Simonom je ostal povezan in jim s svojimi dohodki tudi nenehno pomagal. Mati Elizabeta je bila pismena, oče Matija se je ukvarjal tudi s prevozništvom. V njihovi soseščini je do ok. 1797 domovala Marija Svetina, pozneje Prešernova mati. Na pobudo rodinskega župnika Franca Saleškega Christianusa, slovečega govornika, je desetletni Čop podobno kakor drugi nadarjeni kmečki dečki po jožefinski omilitvi podložništva oktobra 1807 šel zdoma v šole. /…/ S svojim svetovljanskim pisemskim omrežjem, pa tudi z bivanjem zunaj meja Kranjske je Čop v duhu svobodoljubnega romantičnega nacionalizma deloval kot posrednik med slovensko in poljsko književnostjo. Tako je pripomogel k razmahu romantične poezije v poljski Galiciji, doma pa k vzponu svojega prijatelja Prešerna k romantičnemu univerzalizmu, po vzoru bratov Schlegel navezanemu na izročila klasične, srednjeveške in novoveške evropske poezije, zlasti romanske. Vendar pa Čop ni sledil reakcionarni apologiji krščanstva, nemštva in absolutizma, kakršno je po ljubljanskem kongresu 1815 zastopal Friedrich Schlegel. Čop je prav tako zavračal romantično fantastiko, mistiko in folklorizacijo, medtem ko je cenil Goethejevo estetiko naravnosti in klasične umerjenosti. Kot občudovalec Byrona je Čop Prešerna približal mednarodnemu byronizmu, ki je bil zlasti v slovanskem svetu politično obarvan s svobodoljubjem na osebni in družbeno-narodni ravni. Njegovi pogledi o avtonomiji umetnosti so romantiko uglasili z weimarsko klasiko. Kot značilni meščanski humanistični izobraženec se je Čop v zrelih letih ogrel za heglovstvo, Schellingov idealizem in filozofski teizem; naklonjen je bil liberalnim, humanistično-demokratičnim in narodno emancipacijskim idejam. Čop je s svojim znanjem ter z zbiranjem, branjem in preučevanjem literarnih del iz vseevropskega knjižnega obtoka v obrobni Kranjski zasnoval obzorje, ki ga je Goethe skoraj sočasno pojmoval kot znak prihajajoče dobe svetovne literature.« (str. 182, 189)

V petem zvezku NSBL je cela vrsta gorenjskih osebnosti, med njimi več Čopov, izbral sem Prešernovega rojaka in prijatelja Matija (1797–1835). Navajam dva odlomka. Prvi govori o Čopovem rodu, drugi pa o njegovem velikem pomenu za razvoj slovenske književnosti. Danes bi rekli, da je bil Čop Prešernov internet, povezal ga je s takratnimi vodilnimi duhovnimi tokovi v Evropi.