Učenje je del življenja

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Gorenjska / sreda, 31. maj 2023 / 21:20

Učenje krepi in radosti. To je slogan letošnjih Tednov vseživljenjskega učenja, ki bodo od 15. maja do 18. junija po vsej državi ponudili več kot osem tisoč dogodkov: delavnice, svetovanja, predavanja, pogovore, razstave, dneve odprtih vrat, predstavitve izobraževalnih programov, kulturne, športne in družabne dogodke … Potekajo v času, ko med šolarji ujamemo misel: »Komaj čakam, da bo konec učenja.« Pričakovanje, ki se z junijskimi dnevi stopnjuje, se torej razlikuje od tega, kar spodbujajo (in omogočajo) izvajalci pettedenskega programa, med katerimi so ljudske univerze, šole in druge organizacije za izobraževanje, društva, nevladne organizacije in drugi, na čelu z Andragoškim centrom Slovenije, osrednjim javnim zavodom za izobraževanje odraslih.

Učenje je neizogibno. Je sestavni del življenja, prisotno in pomembno je v vseh obdobjih. Nova znanja, spretnosti in veščine so ključni za odzivanje na spremembe, ki so, kot je znano, (še ena) stalnica v življenju. Učenje omogoča razvoj, res pa je, da ne pomeni vedno sedenja za zvezkom, knjigo, zaslonom, saj lahko poteka tudi v neformalni obliki in z medgeneracijskim povezovanjem, zlasti ko gre za spretnosti, ki tonejo v pozabo.

Andragoški center namerava ozaveščanje o pomenu vseživljenjskega učenja še okrepiti. Kot je povedala direktorica Nataša Potočnik, v prihodnje namesto nekajtedenske kampanje načrtujejo celoletne aktivnosti, da bi tako nagovorili in za učenje navdušili čim več ljudi.

Vseživljenjskemu učenju želi dati zagon tudi evropsko leto spretnosti, ki se je začelo 9. maja. Gre za pobudo Evropske komisije, ki želi zapolniti vrzeli v znanju med zaposlenimi in na trgu delovne sile. Eden od ciljev je, da bi se vsako leto vsaj šestdeset odstotkov odraslih udeležilo usposabljanj za izpopolnjevanje spretnosti, obenem pa želi povečati digitalno pismenost. Ob podatku, da štirje od desetih odraslih in vsaka tretja zaposlena oseba v Evropi nimajo osnovnih digitalnih znanj, poudarja tudi premajhno zastopanost žensk v poklicih in študijskih programih, povezanih s tehnologijo. S podobnimi izzivi se srečuje tudi Slovenija, pojasnjujejo na ministrstvu za digitalno preobrazbo. »Delež odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji je zgolj 50-odstoten in s tem še vedno prenizek, kar posledično znižuje konkurenčnost države in zavira možnosti za hitrejšo digitalno preobrazbo.«

Spretnosti, ki so in bodo iskane, pa niso povezane le z uporabo sodobne tehnologije, saj je za marsikatere poklice, ki so povezani z našim vsakdanjim življenjem, kot so na primer obrtniški, zanimanje skromno ali pa ga sploh ni.