Srečen razplet grozeče drame ... 44. del

Tole pravzaprav ni moje osebno doživetje. Opisano so doživeli moji najbližji, in sicer dva brata, starši in sestra. Ne samo enkrat mi je sleherni od teh opisal primer in res bi bilo škoda vse to prepustiti pozabi. Bilo je leta 1945. Okupatorju so bili dnevi šteti. Njegova surovost in zločini so bili na naši zemlji vse hujši. Narod se je zato v resnici spontano dvignil v bran svoje svobode in svojih pravic. Tudi mnogi tistih, ki so se sicer prej odločili za čakanje. Ta boj pa je veljal skoro izključno le izgonu okupatorja, ne pa izgradnji komunizma, kot danes lažno trdijo nekateri »vizionarji«. Iz naše družine je že prej odšlo v partizane vseh pet bratov. Nekateri smo ostali v svoji ožji domovini, druge je borba vodila daleč v svet. Franc in Joža sta ostala v enotah najbliže doma. Zato ju je pač najbolj vleklo, da bi tudi v tistih strašnih razmerah kdaj obiskala dom in doma ostale starše in sestro. Za veliko noč (1. aprila 1945) sta v svojih enotah dobila dovoljenje za tak obisk. V večernem mraku sta neovirano prišla prav do doma. Bila sta prepričana, da ju ni videl nihče, ki bi jima mogel in hotel škodovati. Domači so se ju nepopisno razveselili, čeprav je istočasno na vse legla velika skrb za varnost vseh. Najprvo sta pač potešila lakoto, ki je bila najtežja in stalna spremljevalka »goščarjev«. Potem pa so drug drugemu imeli toliko povedati ... Čas je tekel tako neusmiljeno hitro in obiskovalca sta se že nameravala posloviti in se vrniti v svoji enoti. Domači pa so jima branili in ju nagovarjali, naj vsaj to noč ostaneta doma in dostojno prenočita v svojih posteljah. Saj ju je to pač mikalo, toda zavest nevarnosti je bila večja kot vabljivo ugodje. Ostala sta, vendar ne v hiši. Na kletnem oboku, pod podom skednja, je bila tesna luknja, ki smo jo že kot otroci uporabljali za skrivališče pri svojih igrah. V ta nizek prostor smo nekoč natlačili ajdovo slamo, ki naj bi pozimi v kleti preprečila zmrzal. To luknjo sta si brata to noč izbrala za prenočišče. Z ajdovico sta za seboj luknjo zatlačila in – trudna ter sita – ju je kmalu spanec rešil vseh skrbi. V hiši pa trojica ni mogla zaspati. Velika skrb jim je odvračala spanec od trudnih oči. V tistem bedenju je oče sredi noči slišal pred hišo korake. Kdo naj bi to bil? V tem času je bila policijska ura, ko so Nemci brez opozorila streljali na vsakogar, ki so ga našli zunaj doma. Kdo bi si torej razen nemškega vojaka upal v tem času hoditi okrog? Na vzhodu so se že kazali prvi znaki jutranje zarje, ko sta se brata namerjala vstati in se v varstvu noči vrniti v svoji enoti. Prav tedaj pa so na vežna vrata začeli treskati udarci puškinih kopit, spremljani z glasnimi in surovimi klici: »Aufmachen!« (odprite). To se je ponavljalo brez prestanka vse dotlej, da je na smrt prestrašen oče obrnil ključ v vratih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 20. oktober 2007 / 07:00

Ali vozniki sploh pomislijo?!

Mama dveh invalidnih otrok se z invalidskim vozičkom vsak dan le s težavo prebije do trgovine, saj so po pločnikih parkirani avtomobili.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Vencelj Peternel prihajata iz vasi pod Blegošem, kjer sta se spoznala, živita pa v Šenčurju, kamor ju je pripeljalo delo.

Slovenija / / 07:00

K rešitvi težave naj pristopi tudi ministrstvo

Ljubljana – Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je v zvezi s porušenim naravnim sistemom v Dvojnem jezeru na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca naslovila pobudo, na...

Tržič / / 07:00

Prehodni pokal spet v Tržiču

Enajste tržiške igre veselja in smeha so privabile šest ekip z Gorenjske in številne gledalce. Zmagali so domačini.

Kranj / / 07:00

Vodnjak obnavljajo, ga bodo tudi preselili?

Mojster za ohranjanje kulturne dediščine Leopold Šajn obnavlja vodnjak sv. Janeza Nepomuka z žalujočo ženo, ki stoji ob južni fasadi župnijske cerkve in je ena najlepših kiparskih umetnin v Kranju.

Zanimivosti / / 07:00

Večina Kovorjanov bi sprejela kranjske odpadke

Občina Tržič je Klicnemu studiu slepih v Škofji Loki naročila raziskavo mnenja prebivalcev KS Kovor o tem, ali naj se deponija napolni do konca ali prej zapre.