Miran Ozebek: "Primeri, ko komunikacija traja več ur, pogajalca najbolj izčrpajo." (Foto: Kaja Smole)

Vsa pogajanja so bila uspešna

Policijski pogajalci so v zadnjem času postali zanimivi za splošno javnost zaradi odmevnih primerov z Zaloške v Ljubljani in v Mekinjah. Njihovo delo je predstavil vodja policijskih pogajalskih skupin mag. Miran Ozebek iz Uprave kriminalistične policije, sicer Gorenjec, doma s Koroške Bele.

"Ne ločimo se torej po dobrih in slabih pogajalcih, temveč po pogajalcih, ki jim konkretne situacije bolj ležijo kot druge. Med usposabljanji vedno analiziramo zadnje primere in tedaj tudi ugotavljamo, komu na primer samomorilske situacije ne ustrezajo, mu pa zato veliko bolj ležijo pogajanja z ugrabitelji."

Kako pogosti so v Sloveniji tako zahtevni primeri, kot sta bila primera z Zaloške, ko je oče skozi okno vrgel otroka, nato pa skočil tudi sam, in ugrabitve otroka v Mekinjah?

»Oba omenjena primera sta pri nas zelo redka. Primera, kot je bil na Zaloški, doslej sploh še nismo imeli, zato tudi nimamo prakse, kako v taki situaciji reagirati. Imamo sicer opisane določene postopke, kar pa je vseeno povsem nekaj drugega kot praksa. Tudi takšnega primera, kot je bila ugrabitev v Mekinjah, ko smo otroka našli ob cesti, še nismo imeli. Vsaka ugrabitev je sicer specifična, odvisno je, kako policija takoj odreagira, in niti ni nujno, da uporabimo pogajalca. Vedno je v pripravljenosti, a v večini primerov ugrabitev se pogajalec ne aktivira, ker policija že prej prime storilce.«

Kdaj in kako se sploh aktivira pogajalca?

»Tu pridejo v poštev vse krizne situacije, kot so poskusi samomora, ugrabitve, zajetja talcev, grožnje z razstrelitvijo … Pogajalce se aktivira na predlog policijske enote, ki krizni primer obravnava, preko območnega Operativno komunikacijska centra. Aktiviranje pogajalca je izvršeno v nekaj minutah. V Slovenski policiji imamo tri skupine po sedem pogajalcev, med njimi so tudi psihologinja in dva tehnika iz uprave kriminalistične policije, ki skrbita za tehniko, ki jo potrebuje pogajalec na kraju za vzpostavljanje kontaktov s storilcem kaznivega dejanja oziroma osebami, ki grozijo s samomorom ali drugim dejanjem. Policijski pogajalci so sestav na sklic. Policisti in policistke, ki delajo kot pogajalci, namreč opravljajo redne naloge v matičnih enotah kot kriminalisti, lokalni kriminalisti, policisti, vodje policijskega okoliša in podobno. Ko se aktivira pogajalec iz dežurne skupine pogajalcev, odloži svoje redno delo in se odpravi na kraj krizne situacije. Zato je vsaka skupina sedmih pogajalcev sestavljena tako, da pokrije čim večji del Slovenije. Pogajalci so iz različnih koncev Slovenije, saj s tem precej zmanjšamo reakcijski čas, njegovo povprečje smo v zadnjih letih iz ene ure tako zmanjšali na deset do petnajst minut.«

 

Kako pogosto vas pokličejo in kako uspešni pogajalci ste?

»Na leto se odzovemo na približno petindvajset kriznih situacij in doslej smo še vse uspešno rešili. Govorim o uspešnosti akcij, ko je pogajalec že vzpostavil kontakt s storilcem. Mednje tako ne sodi primer z Zaloške, kjer je bil pogajalec sicer aktiviran, a mu ni uspelo vzpostaviti kontakta s storilcem, ker je ta že prej uresničil svojo grožnjo. Od aktiviranja do prihoda na kraj je v tem primeru pogajalec potreboval enajst minut in ravno ob njegovem prihodu se je zgodilo najhujše. Največkrat nas sicer aktivirajo zaradi poskusov samomorov - v zadnjih treh letih smo bili aktivirani v 26 takih primerih. Sledijo razne grožnje z razstrelitvijo objektov ali stanovanj, zaradi katerih smo bili v zadnjih treh letih aktivirani devetkrat. V tem obdobju smo imeli tudi osem različnih groženj policistom, partnerkam in otrokom, dve ugrabitvi in deset drugih primerov, kot so streljanje, aretacija pobeglega zapornika, asistence drugim organom … V primeru vnaprej napovedanih dogodkov, kot so srečanja državnikov in drugi VIP-dogodki ali deložacije, so ekipe pogajalcev že v pripravljenosti.«

Kako se pogajalec pripravi na pogajanje? Kje se pozanima o osebi, s katero se bo pogajal?

»Najpomembnejši je zbir informacij. Pogajalec že med potjo na kraj krizne situacije kontaktira ali z OKC ali z vodjo akcije na kraju ali z vodjo pogajalcev ter se seznani, ali gre za policiji znano osebo, ali nekdo poskuša storiti samomor že tretjič in podobno. Prav jim pridejo tudi informacije od svojcev žrtev ali oseb, s katerim se bodo pogajali. Vsi ti podatki so zelo pomembni za pripravo na pogajanje. Ker pa je vsaka situacija primer zase, pogajalec ponavadi na kraju samem oceni, kako bo začel s pogajanjem.«

Kdo je sploh primeren za policijskega pogajalca?

»Pogajalce izbiramo po vnaprej določenem postopku. Kandidati najprej opravijo psihološke teste, po njih je obvezen razgovor, tretje sito je osnovno usposabljanje. Za pogajalca je zaželeno, da je potrpežljiv, vztrajen, imeti mora veliko samokontrolo. Psihologa nimamo pri pogajanjih samo za pomoč pri profiliranju storilcev, temveč tudi v pomoč pogajalcu, da ga umiri, morebiti celo nazaj »sestavi«, če ga morebiti storilec »sesuje« z neprimernimi izrazi. Psiholog nam je tudi v veliko pomoč pri pomirjanju svojcev žrtev. Imeli smo primer kaznivega dejanja, ko je bilo več žrtev, ki so se enostavno »sesule«. Pogajalci in psihologinja so morali najprej te osebe »sestaviti nazaj«, da so sploh prišli do podatkov, ki so jih potrebovali kriminalisti za razreševanje kaznivega dejanja.«

Ali med enaindvajsetimi pogajalci, ki jih ima Slovenska policija, kdo velja še za posebej dobrega?

»V vsaki skupini je nekdo, ki je na nekem področju boljši od drugih. Ženske pogajalke na primer v določenih situacijah pridejo precej bolj do izraza kot moški in obratno. Ne ločimo se torej po dobrih in slabih pogajalcih, temveč po pogajalcih, ki jim konkretne situacije bolj ležijo kot druge. Med usposabljanji vedno analiziramo zadnje primere in tedaj tudi ugotavljamo, komu na primer samomorilske situacije ne ustrezajo, mu pa zato veliko bolj ležijo pogajanja z ugrabitelji.«

Kje in kako se pogajalci usposabljajo? Si pomagate tudi s tujimi strokovnjaki?

»Usposabljanja skušamo organizirati najmanj dvakrat na leto, vabljeni smo na usposabljanja v tujino, pomagamo pa si tudi s tujimi strokovnjaki. Na naša usposabljanja velikokrat povabimo tudi strokovnjake iz sosednjih držav zaradi čezmejnih situacij, ki smo jih v preteklosti že imeli. Naši pogajalci so tako pred leti že pomagali pri reševanju ugrabitev v Zagrebu ter Bosni in Hercegovini. V prvem primeru so storilce sicer prijeli, a so ti že prej žrtev ubili, v Bosni pa se je situacija uspešno končala. Pogajalec ne pride v poštev samo za pogajanje s storilcem. Ko storilci ne vedo, da je v zadevo vključena tudi policija, je pogajalec v pomoč osebi, ki kontaktira s storilcem, in jo iz ozadja usmerja, kako naj komunicira s storilcem.«

Najbrž mora imeti nekaj pogajalskih sposobnosti prav vsak policist. Nenazadnje morajo policisti, ki so prvi na kraju kriznega dogodka, obvladovati situacijo do prihoda pogajalcev …

»Res je. Že več let poskušamo po policijskih upravah čim bolj seznanjati policiste, kako se začne krizna situacija. Izkušeni pogajalci poskušajo razložiti, kako odreagirati, ko pridejo prvi na kraj, da znajo oceniti, ali je potreben pogajalec, kaj lahko storijo sami, kaj pa naj pustijo na miru do prihoda pogajalcev.«

Kateri primeri so za pogajalce najbolj zahtevni?

»Zadnja primera iz Mekinj in z Zaloške, čeprav sta bila zelo grozna, iz pogajalskega stališča niti nista bila tako zahtevna. Na Zaloški, kot sem že omenil, niti še nismo vzpostavili komunikacije s storilcem. Hujši je primer, ko se pogajalec šest ur pogaja s samomorilcem na strehi, ki na njega ves čas meče strešnike, pogajalec pa ga skuša spraviti s strehe. Taki primeri, ko komunikacija, naj bo obojestranska ali enostranska, traja več ur, pogajalca najbolj izčrpajo.«

Ali velja pravilo, da dokler se oseba na drugi strani želi pogovarjati s pogajalcem, toliko časa obstaja možnost za srečen konec?

»Absolutno, a tudi če oseba nima interesa komunicirati s pogajalcem, obstajajo različni pristopi, da se jo prej ali slej pripravi do komunikacije. Oseba, ki pa dejansko hoče narediti samomor, to tudi stori, razen če se mu tega fizično ne prepreči.«

Kateri primer je bil za vas najbolj zahteven?

»Kljub temu da imam za seboj vsa usposabljanja doma in v tujini, se ne pogajam, ker enostavno nimam časa, saj je poleg pogajanja moje delovno področje precej široko - ugrabitve, izsiljevanja, ekstremno nasilje, orožje ipd. Sem vodja policijskih pogajalskih skupin, sama pogajanja pa prepuščam pogajalcem.«

Pa ravno sem vas hotel vprašati, kako uspešen pogajalec ste doma? Ali pa se tudi doma ne pogajate?

»Seveda se pogajam. Najtežja pogajanja potekajo doma.« (smeh)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 10. maj 2022 / 16:38

Preizkus hoje in telesne zmogljivosti

Škofja Loka – Zdravstvenovzgojni center Škofja Loka, OŠ Škofja Loka-Mesto in Orientacijski klub Škofja Loka ta četrtek, 12. maja, ob 17. uri vabijo, da se jim pridružite na brezplačnem preizkusu ho...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 4. november 2016 / 15:50

Živahno na blejskem in kranjskem ledu

Bled, Kranj – Naša moška članska hokejska reprezentanca se je ta teden zbrala na Bledu, kjer se je včeraj že začel mednarodni turnir Euro Ice Hockey Challenge. Na njem sodelujejo tudi izbrane vrste...

Slovenija / petek, 4. november 2016 / 15:23

Vlada o interpelaciji

Vlada je odgovorila na interpelacijo, ki jo je zoper njo vložil SDS. Predsednica ustavnega sodišča je postala Jadranka Sovdat. V parku Dobrava pogrebna slovesnost za žrtve povojnih pobojev iz Hude Jam...

GG Plus / petek, 4. november 2016 / 14:35

Muzejska soba Ajdna

V Čopovi hiši v Žirovnici so odprli Muzejsko sobo Ajdna, v kateri je na ogled več originalnih in nekaj kopij predmetov, najdenih na Ajdni, okrog njih pa so spletli zgodbo o življenju naših prednikov v...

Gospodarstvo / petek, 4. november 2016 / 14:34

Kako varčevati v vzajemnih skladih

Zveza potrošnikov Slovenije in Združenje družb za upravljanje investicijskih skadov sta izdala knjižico Kako uspešno varčevati v vzajemnih skladih.

Šport / petek, 4. november 2016 / 14:32

Pol stoletja sodelovanja

Kranjski skakalni klub bo z današnjo slovesnostjo in jutrišnjo tekmo, ko se bodo pomerili tekmovalci Triglava in nemškega kluba WSV Reit im Winkl, obeležil pet desetletij uspešnega sodelovanja.