Pri 83 letih prekolesaril sedem tisoč kilometrov

Pri 83 letih ima Rado Kočevar z Jesenic letos za seboj že prek sedem tisoč prekolesarjenih kilometrov. Skorajda vsak dan se poda s kolesom po kolesarski stezi od Mojstrane do Trbiža.

»Danes zjutraj sem – tako kot vsak dan – najprej 45 minut telovadil na blazini in z utežmi, potem sem šel na sobno kolo in opravil pet kilometrov. Kadar ne grem ven na kolo, je ta razdalja daljša, na ergometru naredim dvajset kilometrov. No, včeraj je bil moj 88. dan letos zunaj na kolesu, kolesaril sem od Mojstrane do železniške postaje v Trbižu in nazaj, skupaj 60,7 kilometra. Ker sem se bal dežja, je bila povprečna hitrost malce višja kot običajno, 20,6 kilometra na uro, običajno pa je od 18 do 19 kilometrov na uro …« Takole pripoveduje Rado Kočevar, 83-letni nasmejani upokojeni učitelj geografije z Jesenic, ki je kljub visoki starosti še vedno predan športu, je navdušen kolesar, ki je letos prekolesaril že več kot sedem tisoč kilometrov, pozimi pa je zagnan smučar, samo lani je v svoj dnevnik zapisal kar 45 smučarskih dni! A s športom je bilo prepojeno celotno njegovo življenje. Po drugi svetovni vojni je bil eden najbolj znanih alpinistov, kot prvi je preplezal za tiste čase najbolj težavno smer 6+ v Kamniških Alpah, poseben je njegov dosežek iz leta 1948, ko je v osmih urah preplezal Čopov steber, plezal je tudi v francoskih Alpah, na Tirolskem, v Dolomitih … Vse življenje je bil predan hribolazec, dejaven pri gorskih reševalcih, a po operaciji kolena pred nekaj leti je zahtevnejše vzpone v hribe moral opustiti in se je preusmeril v kolesarjenje. »V hribe ne morem več, razen na kakšne lažje ture, kjer si pomagam s palicami. Tako zdaj največ kolesarim, kolo imam ves čas pripeto na avto in ga v garaži sploh ne snamem. Večinoma kolesarim po lepi kolesarski poti od Mojstrane do Trbiža, gledam Julijce in uživam …« pravi sogovornik, ki se večkrat poda tudi na daljša, večdnevna kolesarjenja v tujino. Kolo naloži na vlak in se odpelje do izhodišča. Letos je tako kolesaril ob Donavi, Dravi, Bodenskem jezeru, Vrbskem jezeru … Vse svoje športne aktivnosti vestno beleži v dnevnik. »Vodim dnevno in mesečno evidenco, pišem vse, kar delam. V avgustu, denimo, sem naredil 1605 kilometrov na kolesu, od tega slabih 140 na sobnem, drugo pa na terenu. Zapisujem si kilometre, povprečno hitrost ... Na ta način mi delajo tudi možgani, ne le telo. Pred dvema letoma sem se tudi naučil uporabljati računalnik, in ker veliko fotografiram, fotografije prenesem na računalnik, začel sem pisati tudi sestavke, reportaže s kolesarjenja …« Zadnje leto, po ženini smrti, živi sam v stanovanju na Jesenicah, skrbi zase, kuha, kot pravi, zlasti veliko zelenjave. V vsakodnevnih stikih je s hčerko, ki živi v Tržiču, večkrat se poda na kolesarjenje tudi skupaj z njo, zetom in vnukoma, ki sta bila njegova zadnja smučarska učenca. Rado je bil namreč tudi smučarski učitelj in ljubezen do belih strmin je ostala vse do danes. »Smučam pa še vedno veliko, lani sem imel 45 dni na smučeh, največ na Višarjah in na Kaninu, bil sem tudi v francoskih Alpah ... Kot senior imam na tujih smučiščih smučarsko vozovnico skoraj brezplačno,« še pravi ta občudovanja vredni športnik senior.